Zunanji ministri članic Evropske unije so se na zajtrku srečali z vodjo beloruske opozicije Svetlano Tihanovsko, nato pa so potrdili sankcije proti 78 posameznikom in osmim pravnim osebam. Četrti sveženj sankcij EU-ja proti Belorusiji je že objavljen v uradnem listu.

Sedem posameznikov in eno podjetje v državni lasti so kaznovali zaradi odgovornosti za prisilni pristanek Ryanairovega letala in aretacijo Protasjeviča. Med kaznovanimi sta obrambni minister Viktor Hrenin ter minister za promet in zveze Aleksej Avramenko.

Med preostalimi kaznovanimi posamezniki sta tudi sin beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka Dimitri Lukašenko in predsednikova snaha Lilija Lukašenko, ki je poročena z njegovim najstarejšim sinom Viktorjem Lukašenkom.

Sankcije proti ruskemu poslovnežu

Unija je sankcije uvedla tudi proti ruskemu podjetniku Mihailu Gucerijevu, največjemu investitorju v Belorusiji, poroča Reuters. Po navedbah Unije gre za tesnega prijatelja Lukašenka, ki s podjetjem Slavkali gradi obrat za pridobivanje in predelavo kalijevega klorida v kraju Ljuban, ki naj bi ga Lukašenko nameraval v zahvalo preimenovati v "Gucerijevsk".

Ob upoštevanju današnje odločitve je na kazenskem seznamu 166 posameznikov, med njimi tudi Aleksander Lukašenko, in petnajst pravnih oseb. Poleg tega je EU na začetku junija zaradi prisilnega pristanka Ryanairovega letala zaprl svoj zračni prostor za letala beloruskih letalskih družb.

Skupne sankcije z ZDA, Združenim kraljestvom in Kanado

Današnje sankcije EU-ja so bile usklajene z Združenim kraljestvom, Kanado in ZDA, ki so prav tako uvedle sankcije proti Belorusiji. "Zavezani smo podpori dolgo časa zatiranim demokratičnim prizadevanjem beloruskih ljudi in stojimo skupaj v uvajanju omejitev režima," so sporočili v skupni izjavi.

Washington je med drugim 46 Belorusom prepovedal vstop v državo, na seznamu so se znašli tudi predstavniki vlade, še 16 oseb in pet pravnih oseb pa so uvrstili na črni seznam. Združeno kraljestvo je več višjim predstavnikom beloruskih oblasti prepovedalo vstop v državo in zamrznila sredstva.

Logar: EU meri na denarnice Lukašenkovega režima

Zunanji ministri EU-ja so medtem podprli tudi peti sveženj sankcij – gospodarske sankcije v finančnem, energetskem in kemičnem sektorju, ki naj bi jih Unija dorekla do zasedanja voditeljev članic, ki bo v četrtek in petek v Bruslju.

EU želi z načrtovanimi gospodarskimi sankcijami zaradi represije v Belorusiji kaznovati denarnice režima predsednika Lukašenka, je poudaril vodja slovenske diplomacije Anže Logar po zasedanju zunanjih ministrov EU-ja.

Takšne sankcije imajo vselej gospodarski vpliv tudi na članice Unije, a države so načelne in tudi Slovenija bo načelna, je poudaril Logar. Cilj sankcij so po njegovih besedah demokratične volitve z opazovalci iz Unije in drugih mednarodnih institucij, ki bodo potrdili verodostojnost volitev.

Konkretne predloge beloruske opozicije, kako do sklica demokratičnih volitev, je ministrom predstavila Tihanovska, je še pojasnil Logar. Beloruska opozicija sicer po Logarjevih navedbah pravi, da sankcije Unije imajo vpliv. To po njegovih besedah potrjujejo tudi informacije, da je nekatere ministre članic Unije klical beloruski kolega.

V Minsku naj bi obljubljali, da bodo prijetega novinarja Protasjeviča v znak popuščanja prepeljali iz zapora v hišni pripor, a EU bo vztrajal pri izpolnitvi vseh zahtev – takojšnja in brezpogojna izpustitev političnih zapornikov in pridržanih zaradi miroljubnega zavzemanja za temeljne svoboščine, takojšnja ustavitev nasilja in represije, kaznovanje odgovornih za represijo nad prebivalstvom ter iskren in vključujoč dialog s civilno družbo z namenom sklica demokratičnih volitev – je še poudaril Logar.

Borrell: Gospodarske sankcije osredotočene na sedem področij

Sankcije naj bi se nanašale na sedem področij, med njimi naj bi bili tobačni sektor, finančne storitve, kalijeve spojine, ki se uporabljajo pretežno kot gnojila, in naftni derivati.

Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je po zasedanju pojasnil, da se za gospodarske sankcije niso odločili že na začetku, ker ne prizadenejo le tistih, proti katerim so uperjene, temveč vse. Namen je vplivati na ravnanje oblasti v Minsku.

Podaljšanje sankcij zaradi ruske priključitve Krima

Države članice Evropske unije so se danes odločile tudi za enoletno podaljšanje sankcij zaradi ruske priključitve ukrajinskega polotoka Krim, so sporočili iz Sveta EU-ja. Sankcije so podaljšali do 23. junija 2022.

Veljajo za državljane držav EU-ja in podjetja s sedežem v Uniji ter so omejene na Krim in mesto Sevastopol. Sankcije prepovedujejo uvoz proizvodov s teh območij v Unijo in investicije na teh območjih. Te sankcije je Unija uvedla leta 2014, vse od tedaj pa jih podaljšuje.

V Svetu EU-ja so ob tem navedli, da ne priznavajo nezakonite ruske priključitve Krima in Sevastopola in da še naprej obsojajo to kršitev mednarodnega prava. Poleg teh sankcij je EU v preteklosti uvedel še vrsto drugih ukrepov zaradi ruskih dejavnosti v Ukrajini. Med drugim je sprejela gospodarske sankcije proti Rusiji ter prepoved potovanj in zamrznitev premoženja.