Proračunski primanjkljaj je po podatkih grške centralne banke v prvih šestih mesecih letošnjega leta znašal 11,45 milijarde evrov, medtem ko je bil lani v enakem obdobju kar 19,69 milijarde evrov. Samo v letošnjem juniju je primanjkljaj znašal 1,9 milijarde evrov, kar je precej manj v primerjavi z junijem 2009, ko se je ustavil na dobrih petih milijardah. Vlada je s tem dosegla zastavljen cilj.

Zlahka izpolnili zahteve IMF-a in EU-ja
Grški finančni minister George Papaconstantinou pa se je še pohvalil, da je primanjkljaj v prvi polovici leta dosegel 4,9 odstotka bruto družbenega proizvoda. Ker so Atene Evropski uniji in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) obljubile, da bodo primanjkljaj znižale na najmanj 5,8 odstotka BDP-ja, so s tem začrtano mejo še izboljšali.

Podatke o javnofinančnem primanjkljaju od januarja do junija letos pa bo grška vlada objavila pozneje. "Naš cilj v letošnjem letu je zmanjšati javnofinančni primanjkljaj za 40 odstotkov in za zdaj nam to uspeva še bolje," je dejal Papaaconstantinou. Grčija namerava javnofinančni primanjkljaj, ki trenutno znaša 14 odstotkov, letos zmanjšati na 8,1 odstotka BDP-ja.

"Dovolj je bilo varčevalnih ukrepov"
"Stopili smo na pravo pot, zato se prvi pozitivni rezultati že kažejo. To je zelo pomembno sporočilo za grško družbo, grški trg in tudi mednarodni trg, s kateremu se bomo leta 2011 ponovno obrnili po pomoč za financiranje primanjkljaja," je dejal Papaconstantinou in obljubil, da novih varčevalnih ukrepov vlada ne misli sprejemati. "Ne, nikakor ne bomo sprejemali novih potez. Dovolj je bilo. Imamo program, ki ga izvajamo po načrtih oziroma še boljše od načrtov. Ne obstaja niti eno poročilo Evropske unije, Evropske centralne banke ali IMF-a, ki bi trdilo nasprotno."

Grčija, ki se je zaradi velike javnofinančne in dolžniške krize v preteklih mesecih znašla na robu bankrota, je morala za pomoč zaprositi IMF in evroskupino. V zameno za posojila v vrednosti do 110 milijard evrov je morala sprejeti ostre varčevalne ukrepe, ki jim domača javnost močno nasprotuje.

Grški sindikati so zato letos organizirali že pet splošnih stavk, ki jih je pogosto zasenčilo nasilje, šesto stavko pa napovedujejo za četrtek, torej prav na dan, ko bo grški parlament glasoval o zvišanju upokojitvene starosti na 65 let.