Kraški med pridobivajo iz nektarja, ki ga čebele nabirajo po kraški pokrajini. Zaradi posebnih geoklimatskih razmer tukaj rastejo različne rastline v svojevrstnih skupinah in mešanica njihovega nektarja je značilnost medu s Krasa.

"Kras je pojem in sinonim za skopo zemljo, hudo zimo, burjo in sušo. V takšnih ekstremnih pogojih uspeva številno, na Kras prilagojeno, avtohtono rastlinstvo," pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Dodali so, da so glede na čebeljo pašo, tipične vrste kraškega medu med rešeljike, divje češnje, akacije, kostanja, lipe, divjega žepka ter cvetlični in gozdni med.

Zaradi podnebnih razmer in mikroklime je kraški med po svoji vsebini suh in zrel med, bogat z minerali, rudninskimi snovmi in encimi, bogat floristični sestav in suho podnebje pa se odražajo v polni in izraziti aromi medu, kar je odločujoče za drugačnost kraškega medu.

Da čebelarji pridobijo oznako "kraški med" za svoje produkte, morajo čebele na pašo na Kras. Po navedbah ministrstva je potrebnega zelo veliko znanja in potrpljenja, da čebelarju uspe pripraviti čebelje družine za nabiranje sortnih nektarjev teh rastlin. Vse čebelarje pa imajo zapisane v Čebelarskem društvu Sežana.

Zaščitenih 17 slovenskih izdelkov
Poleg kraškega medu so že registrirane označbe porekla za bovški sir, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, kočevski gozdni med, sir tolminc in nanoški sir.

Skupno pa je z označbami kakovosti EU-ja - torej zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zaščitena tradicionalna posebnost - zaščitenih sedemnajst kmetijskih izdelkov iz Slovenije.