Zaslišanje posameznega kandidata pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta traja približno tri ure. Kandidat ima na začetku na voljo 15 minut za predstavitev svojih načrtov, temu pa sledijo vprašanja evropskih poslank in poslancev. Komisarski kandidat ima na koncu še pet minut za sklepne besede.

Poleg pristojnega odbora za zunanje zadeve (Afet) bodo kot povabljeni na zaslišanju slovenske komisarske kandidatke Marte Kos prisotni še člani odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe) in odbora za ustavne zadeve (Afco) ter člani pododbora Afeta, ki je pristojen za človekove pravice (Droi).

Prisotnih bo tudi pet slovenskih evroposlancev, ki so sicer nadomestni člani pristojnega odbora – Milan Zver (EPP/SDS), Matej Tonin (EPP/NSi), Matjaž Nemec (S&D/SD), Marjan Šarec (Renew/Svoboda) in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna). Vsi bodo dobili priložnost, da kandidatki zastavijo ustno vprašanje. Evroposlanca SDS-a in NSi-ja sicer kandidature Marte Kos ne podpirata, Nemec, Šarec in Prebilič pa menijo, da je slovenska kandidatka ustrezna za komisarsko mesto in da ne bi smela imeti težav s podporo.

Za uspešno opravljeno zaslišanje morajo sicer kandidatko oz. kandidata podpreti koordinatorji skupin, ki imajo skupaj najmanj dve tretjini članov. Marto Kos bodo morale torej podpreti skupine, ki imajo skupaj 51 od 79 članov odbora za zunanje zadeve. Po zaslišanju bodo imeli člani odbora približno eno uro časa za posvetovanja znotraj svojih političnih skupin. Njihovi predstavniki se bodo nato skupaj s predsednikom odbora sestali za zaprtimi vrati in ocenili kandidatko. Kot je za Radio Slovenija poročal bruseljski dopisnik RTV Slovenija Igor Jurič, bodo tako neuradne informacije o tem, kako so poslanci ocenili nastop Marte Kos, znane že kakšno uro ali dve po koncu zaslišanja.

Če kandidat ne zbere zadostne podpore, mu lahko odbor pošlje dodatna vprašanja ali pa ga pozove na dodatno zaslišanje. Če tudi nato ne zbere dvotretjinske podpore, o njem glasujejo vsi člani pristojnega odbora oziroma odborov. Za potrditev je v tem primeru potrebna navadna večina. Od leta 2004 je parlament pri vsakem sestavljanju komisije zavrnil vsaj enega kandidata, leta 2014 je na zaslišanju padla tudi slovenska kandidatka Alenka Bratušek. Po zaslišanju vseh komisarskih kandidatov bo moral Evropski parlament celotno komisijo potrditi še na plenarnem zasedanju.

Stališča do vojne v Ukrajini, spoštovanje vladavine prava in očitki iz preteklosti

Pričakovati je, da bodo evroposlanci na zaslišanju nekdanji slovenski diplomatki zastavljali tudi vprašanja, s katerimi se je spopadala že na zaslišanju pred odborom za zunanje zadeve slovenskega državnega zbora – med drugim o domnevnih pritiskih na podrejene na veleposlaništvu v Švici in očitkih, da naj bi sodelovala z jugoslovansko tajno službo Udba, kar je Kos že večkrat zanikala. Verjetno jih bodo zanimala tudi njena stališča do ruske agresije na Ukrajino, saj bo med drugim pristojna za podporo tej državi, in njeno delo na področju svetovanja.

Sorodna novica Marta Kos z von der Leyen govorila o širitvi EU-ja in podpori Ukrajini

V povezavi s širitvijo EU-ja, za katero bo pristojna, pa jih bodo glede na pisna vprašanja, ki jih je prejela od poslancev, zanimali njene prednostne naloge in cilji ter glavni izzivi. Vprašanja so se nanašala še na spremljanje napredka v širitvi ter zagotavljanje spoštovanja vladavine prava v državah kandidatkah.

Marta Kos je kot cilj svojega petletnega mandata navedla, da bi bilo čim več kandidatk pripravljenih na vstop v EU. Ena osrednjih nalog njenega mandata pa bo razreševanje blokad v širitvenem procesu, saj so ga nerešena dvostranska vprašanja med državami že večkrat upočasnila.