"Islandci imajo očitno slab spomin, saj sta to stranki, ki sta nas pripeljali v to zmešnjavo," je za Reuters dejal islandski književnik Halldor Gudmundsson.
Po preštetju večine glasovnic je Stranka neodvisnosti dobila 26,7 odstotka glasov, s čimer ji bo pripadlo 19 sedežev v 63-članskem althingu, islandskem parlamentu. Stranka napredka pa je dobila 24,4 odstotka glasov in prav tako 19 sedežev.

Obe stranki sta napovedali izboljšanje življenja Islandcev in odpis določenega odstotka dolgov bank. Vodja Stranke neodvisnosti Bjarni Benediktsson pa je zahteval položaj premierja in tako napovedal sestavljanje koalicije za vodenje države.

Glasovi proti zdajšnji politiki
Poraz vladajoče leve koalicije je bil pričakovan predvsem zaradi vse večjega nezadovoljstva Islandcev nad vodenjem države in politiko nasploh. Veliko glasov na volitvah je bilo tako oddano predvsem kot glas proti zdajšnji politiki, ki jo je sicer levica prvič vodila povsem samostojno.

Socialdemokratskemu zavezništvu se je število poslanskih sedežev znižalo z devetnajstih na devet. Poraz so sicer že pred volitvami napovedovale tudi javnomnenjske raziskave, 70-letna premierka Johanna Sigurdardottir pa je svojo upokojitev napovedala že septembra lani. Tudi njihovi koalicijski partnerji Gibanje levica-zelenih se niso odrezali nič bolje - z 10,9 odstotka glasov bodo imeli poslej 7 sedežev.

V althing sta se uvrstili še dve novi stranki - proevropska Stranka za svetlo prihodnost, ki je prejela 8,2 odstotka glasov in šest poslanskih mandatov, in Piratska stranka, ki je s 5,1 odstotka glasov prejela tri sedeže. Islandska Piratska stranka je tako postala prva izmed "piratskih strank" v Evropi, ki se ji je uspelo uvrstiti v nacionalni parlament.

Stopnja brezposelnosti med najnižjimi v Evropi
Islandija se je leta 2008 zaradi propada treh bank znašla v hudi krizi in se je morala po pomoč za 1,6 milijarde evrov obrniti na Mednarodni denarni sklad.
Leta 2011 je znova začela dosegati gospodarsko rast - lani je ta znašala 1,6 odstotka, uspelo pa ji je tudi znižati stopnjo brezposelnosti, ki je zdaj s 4,7 odstotka med najnižjimi v Evropi.

A številni Islandci menijo, da se je vlada bolj trudila poplačati posojilodajalce kot pomagati navadnim ljudem. Za številne med njimi največja težava ostaja odplačevanje stanovanjskih posojil.

Vstop v EU vprašljiv
Leta 2009 je Islandija začela pristopna pogajanja z EU-jem, a stranki, ki se jima obeta zmaga, se zavzemata za njihovo prekinitev. Stranka neodvisnosti ima v svojem programu zapisano, da si želi dobrih trgovinskih odnosov z EU-jem, ne pa vstopa vanjo, medtem ko Stranka napredka misli, da je za islandske interese bolje, da je država zunaj EU-ja.