Kot je po zasedanju zunanjih ministrov povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, so danes dosegli politični dogovor o dodatnih 500 milijonih evrov evropskih sredstev za vojaško pomoč Ukrajini. Dokončna odločitev o tem bo po njegovih besedah sprejeta v prihodnjih dneh.

"Ministri so se enotno strinjali, da je treba Ukrajini stati ob strani in ji zagotoviti vso podporo," je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja.

Govorili so tudi o dodatnih sankcijah proti Rusiji, ki jih je Borrell v petek predlagal skupaj z Evropsko komisijo in so namenjene predvsem temu, da bi preprečili izogibanje do zdaj sprejetim sankcijam.

"Evropske države morajo še naprej trdno stati za odločitvami, ki so jih sprejele. Sprejele so sankcije in se jih morajo držati. Še naprej morajo ustvarjati pritisk na rusko gospodarstvo. To je treba početi na enaki ravni, kot vojaško podpiramo Ukrajino," je poudaril.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba se je v nagovoru ministrom EU-ja zahvalil Borrellu, da je upošteval njegove predloge glede preprečevanja izogibanja sankcijam. Obenem je vztrajal pri tem, da se vsem ruskim televizijam prepove oddajanje v evropskih kabelskih in satelitskih omrežjih.

Zahvalil se jim je tudi za dodatno vojaško pomoč in poudaril, da potrebujejo še več orožja, predvsem topništvo dolgega dosega in sisteme zračne obrambe.

Slovenska podpora dodatnim sankcijam

Slovenija podpira predlog Evropske komisije o dodatnih sankcijah Evropske unije proti Rusiji zaradi njene invazije v Ukrajini, je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov v Bruslju povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin.

"Slovenija podpira sankcije, podpira trenutni predlog," je povedal in poudaril, da morajo biti sankcije takšne, da ne škodijo nam, da ne škodijo evropskemu in slovenskemu gospodarstvu. "Vendar pa Slovenija seveda odločno podpira nadaljnje ukrepe proti Ruski federaciji," je dejal državni sekretar na MZZ-ju.

Borrell je ob prihodu na zasedanje poudaril, da je namen predloga, ki ga je pripravil skupaj s komisijo, zagotoviti, da so sankcije učinkovite. V EU-ju namreč potekajo velike razprave o tem, kako učinkovite so in da imajo večje posledice za nas kot za Rusijo.

"Nekateri evropski voditelji pravijo, da so napaka. Mislim, da niso napaka, so tisto, kar smo morali storiti. In bomo nadaljevali," je dejal. Ob tem je vse tiste, ki so kritični do sankcij, pozval, naj svoje argumente podkrepijo s podatki.

Pri tem je omenil ceno nafte, ki se je po trditvah nekaterih zaradi evropskega embarga na rusko nafto zvišala. Vendar pa to glede na podatke ne drži, je povedal Borrell.

Da so sankcije proti Rusiji napaka, je konec preteklega tedna dejal madžarski premier Viktor Orban, ki ga Borrell v izjavi sicer ni omenil. Orban je prepričan, da sankcije škodujejo evropskemu gospodarstvu bolj kot Moskvi, poleg tega ne prispevajo h končanju vojne v Ukrajini.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja je medtem izrazil prepričanje, da bodo zunanji ministri dosegli politično soglasje o dodatnih sredstvih za vojaško pomoč Ukrajini. Do zdaj je bilo v ta namen zagotovljenih že dve milijardi evrov sredstev iz proračuna EU-ja.

Dodatna sredstva po Štucinovih besedah podpira tudi Slovenija. O konkretnih vprašanjih glede vojaške pomoči pa bo z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo v Kijevu konec meseca razpravljala zunanja ministrica Tanja Fajon, je povedal državni sekretar.

Poudaril je še, da morajo tisti, ki so krivi za zločine v Ukrajini, zanje tudi odgovarjati.
Slovenija bo druge ministre obvestila še o pismu skupine Central5, v katerem so zunanji ministri Slovenije, Češke, Madžarske, Slovaške in Avstrije pozvali k podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU-ju Bosni in Hercegovini.