Minister, poslanec, predsednik stranke, mednarodni opazovalec, vodja odborov in komisij… Star maček (čeprav ne tako zelo star) se očitno dobro počuti tudi na mednarodnem parketu.

Bruselj ali Strasbourg? Kje in zakaj se bolje počutite?
V Bruslju se veliko bolje počutim, delovne razmere so veliko boljše, pisarne so večje, dostopnost je boljša in lažja, vsi sodelavci so v Bruslju … V Bruslju delamo na vso moč, v Strasbourg pa moramo še vedno hoditi iz nekih zgodovinskih, simbolnih razlogov. Danes predvsem zato, da Francija in Pariz manifestirata svojo evropsko pomembnost, da lokalno gospodarstvo zaračuna svoje mesečne prihodke, ki so povezani s prihodom poslancev, pomočnikov, strokovnega osebja EP-ja in političnih skupin ter velikega števila obiskovalcev, ki se zgrnejo tja v času naših zasedanj.

Bi se strinjali s trditvijo, da omenjeni mesti za Ljubljano igrata vlogo, ki jo je pred tem zasedal Beograd. Zakaj da/ne?
Primerjava ni ustrezna, saj države članice ohranjajo svojo suverenost, pa tudi pristojnosti evropskih institucij ni mogoče primerjati s pristojnostmi jugoslovanske federacije, kjer je bila zvezna vlada neprimerno močnejša in za Slovenijo veliko bolj usodna. V Bruslju še vedno večinoma šteje načelo konsenza, v Beogradu pa so nas preglasovali. V Bruslju ni CK, ni vojske, ki bi zastraševala, v EP-ju pa smo resnično enakopravni in nismo razdeljeni na koalicijo in opozicijo.

Pred prvimi slovenskimi evrovolitvami se je med najpogosteje zastavljanimi vprašanji pojavljalo tudi: Ali se glas poslanke oz. poslanca med 784 kolegi iz osmih političnih skupin, ki delujejo v 20 odborih (najmanjši je velik za skoraj tretjino državnega zbora), zastopajo pa 492 milijonov državljank in državljanov, lahko sliši? Do kakšnih spoznanj ste prišli?
Nikoli me nihče ni omejeval in vedno so prisluhnili mojim argumentom, večinoma pa so jih tudi posvojili. Ker npr. v EP-ju govorim v imenu moje politične skupine, kadar gre za vprašanja regije in držav zahodnega Balkana, tudi vodja naše politične skupine vsak svoj nastop na to in podobne teme predčasno uskladi tudi z menoj. Sem poročevalec EP za Srbijo, v moji politični skupini pa tudi za Albanijo, Črno Goro in Makedonijo. Veliko nastopam in dobro vem, da se me sliši tudi doma. Ne boste verjeli, a veliko lažje in hitreje lahko dobim besedo kot nekoč v Državnem Zboru.

Kako ste se izziva lotili Vi? Kako bi ocenili lastno delovanje ter iztržek v preteklem mandatu? Je bilo lažje ali težje, kot ste pričakovali?
Potreboval sem nekaj časa, da sem spoznal vse proceduralne možnosti, potem pa sem ugotovil, da ni resnih omejitev. Res se ne ukvarjam z vsemi temami, a kadar ocenim, da imam kaj povedati, si besedo in vpliv izborim. Deloval sem selektivno in kolektivno, z usklajevanjem pa se lahko doseže dogovor in kompromisna dopolnila za katere glasujejo skoraj vse skupine. Če spoštuješ kolege in njihovo znanje se vedno odzivajo pozitivno in ti pomagajo izpopolniti poročila.

So bila vodila za Vaše delovanje (ter glasovanje) programska stališča politične skupine, ki ji v Evropskem parlamentu pripadate, ali ste se pri odločitvah usklajevali tudi po »nacionalnem ključu«, s slovenskimi kolegicami in kolegi?
Imam dva mandata in oba spoštujem. Izvoljen sem v Sloveniji, a moram zasledovati tudi evropske interese, predvsem pa delujem v dobro evropskih državljanov. Če slučajno mojega pogleda skupina ne sprejme, glasujem po svoje, v skladu z lastno presojo in svojo vestjo.

Kako bi primerjali stopnjo parlamentarne kulture in način doseganja konsenza v domačem in evropskem političnem prostoru?
V EP težko najdeš koga, ki bi ne bil pred tem uspešen poslanec ali poslanka doma, mnogi pa imajo tudi bogate vladne izkušnje. Med seboj se spoštujemo in sodelujemo, čudake in ekstremiste pa lahko srečaš povsod, a so vedno v izraziti manjšini. Tudi slovenski poslanci se družimo in imamo redna skupna mesečna kosila. Naš Državni Zbor je maloštevilen, po mojem tudi premajhen. V majhnem parlamentu so nasprotovanja veliko bolj osebna, ventilov je malo, zato je tudi preveč zamer in premagalo odmer. Po več mandatih pa se averzije še bolj stopnjujejo in to je veliko breme za delo DZ. V EP je delovna klima veliko bolj sproščena, človeška, pozitivna in konstruktivna.

Raziskava Eurobarometer kaže na nezainteresiranost prebivalstva Unije za prihajajoče volitve. Delež domačih volivk in volivcev, ki naj bi junija zagotovo oddali glas, je v evropskem prostoru nadpovprečen, a še vedno dosega zgolj 37%. Kako to komentirate?
V Sloveniji ljudje iz različnih razlogov premalo potujejo in Evropo in delovanje EU posledično premalo poznajo. Glavni razlogi za premalo vedenja so socialni in ekonomski. Preveč ljudi v Sloveniji si poti na tuje preprosto ne more privoščiti in to potem ni čisto njihov svetov ali pa je za njih preveč oddaljen svet. Kljub temu pa naši ljudje še vedno vedo o EU več, tudi zato, ker imamo sveže in pozitivne izkušnje. Kot mlada država smo dosegli cilje osamosvojitve in svoje nacionalne in gospodarske interese zavarovali v EU in NATO. Prvi in takrat edini smo vstopili v evro območje in danes vidimo, kako pomembno je bilo to za naše gospodarsko preživetje. Prvi od dvanajst novih članic smo predsedovali EU in zagotovo bolj uspešno kot to danes počne Češka Republika. Vstop v Shengensko območje nam je omogočil ukinitev policijske kontrole na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, zato vendarle veliko več ljudi prepoznava spremembe na bolje, ki jih je prineslo članstvo v EU.

So razmerja med pristojnostmi EP-ja na eni, ter Evropske komisije in nacionalnimi organi upravljanja na drugi strani, po Vašem mnenju ustrezno porazdeljena?
Evropska Komisija je prvi zaveznik EP, šefi držav in vlad, ki sedijo v Svetu EU pa nam delajo največ sivih las. Z njimi imamo veliko, veliko več težav kot s komisarji. Razmerij ni mogoče preslikavati, saj moramo v EP opravljati tudi veliko širšo nadzorno vlogo, mnogih področij pa v DZ skoraj ni zaznati. Kdo se v DZ npr. intenzivno ukvarja z vsemi težavami Afrike, izzivi Severne Koreje ali pa z odnosi med Palestinci in Izraelci? Ali pa z barvili in dodatki hrani, kar npr. počne in izjemno obvlada Mojca Drčar Murko? Se kdo ukvarja z vprašanji manjšin na Zahodnem Balkanu, če to niso Slovenci? Se kdo ukvarja z vprašanji izlova posameznih vrst rib po celem svetu? EP pa se ukvarja tako z Gruzijo kot Kubo, tako z Venezuelo kot z Darfurjem, z Grenlandijo in Zimbabvejem. Slovenski parlament se veliko bolj ukvarja s samim seboj in Slovenijo, za Evropo ima še nekaj razumevanje, ostalo pa je že daleč stran.

Kaj Vam (in državljanom) sporočajo zastoji pri nekaterih prioritetnih projektih (Lizbonska pogodba, širitev)?
Finančna in gospodarska kriza svetu grozi s protekcionizmom, izolacionizmom, pomanjkanjem solidarnosti ter nevarnim populizmom, ki nas lahko pahne nazaj v čase konfliktov. Zdaj je nujno potrebna Lizbonska pogodba, da bi EU lažje in bolj pogosto posegla na svetovni sceni. Ne smemo vsega prepustiti ZDA, Japonski, Kitajski Indiji in Ruski Federaciji. Velike članice EU so kot posameznice, vsaka posamično in tudi vse skupaj premalo prepoznavne, premalo vplivne, nezadostno operativne, da bi še naprej smeli igrati v tretji ligi. Potrebujemo prepoznaven in odločen nastop, ki ga lahko omogoči le EU s poklicnim predsednikom Sveta za obdobje dveh in pol let, ki mu stoji ob strani tudi poklicni »Solana«, kot podpredsednik EK in član Sveta EU hkrati. Okrepiti moramo institucije EU, vplivati moramo na svetovno dogajanje in čim prej potrebujemo še osmega slovenskega poslanca. Predvsem pa se mora EU širiti še naprej, zlasti na Zahodni Balkan, da preprečimo ponovne konflikte v regiji. EU je kot firma: Če raste ima prihodnost, če stagnira jo drugi prehitijo in izrinejo s trgov.

So tovrstni zapleti pokazatelj demokratične odprtosti za različna mišljenja in dialog ali znak potrebe po sistemski prenovi delovanja evropskih institucij?
Najprej moramo potrditi, potem pa čim prej uresničiti že dogovorjeno. Zapleti so posledica težav, ki jih imamo v komuniciranju z državljani. Predvsem pa gre za prevlado nacionalnega nad skupnim in egoizma nad kolektivnostjo in solidarnostjo. Gre za pomanjkanje voditeljskih sposobnosti na nacionalni ravni, ki vedno znova zdrsne na raven cenenega in nevarnega populizma.

Če bi izpostavili konkretno odločitev EP-ja v preteklem mandatu, ki jo evropske državljanke in državljani lahko realno občutijo, bi to bila …
Čezmejno zdravstveno varstvo
EP je dolga leta opozarjal na nujnost čezmejnega zdravstvenega varstva: pacienti, ki ustrezne storitve ne morejo dobiti v domovini, jo lahko poiščejo čez mejo, v drugi državi članici, kjer je lahko storitev hitrejša in boljša. In končno je junija 2008 Evropska komisija prišla na dan s konkretnim zakonodajnim predlogom. Naša politična skupina informiranju bolnikov o njihovih pravicah namenja posebno spletno stran: https://www.patients-rights.eu/, ker lahko dobite vse informacije.

Vloga pri imenovanju Evropske komisije in njen nadzor
Leta 2004 je EP izrekel odločen ne imenovanju Rocca Buttiglioneja za evropskega komisarja za človekove pravice, svoboščine in pravosodje, odločilni so bili prav glasovi naše poslanske skupine. Na zaslišanju je dajal neprimerne izjave o istospolno usmerjenih in ženskah. Berlusconijeva vlada je tako dobila rdeči karton in bila prisiljena predlagati novega kandidata, ki je prestal zaslišanje v EP.

Nadzor nad porabo proračuna EU
Enako odločilen je tudi finančni nadzor porabe EU sredstev, nad katerim bdi EP kot veja proračunske oblasti. Še posebej pomemben je nadzor porabe sredstev za strukturne sklade in notranji nadzor. Transparentnost delovanje institucij EU je za EP velikega pomena, po načelu, da je treba najprej pomesti pred svojim pragom.

Znižanje stroškov za gostovanje v tujih mobilnih omrežjih (roaming)
EP je izglasoval uredbo o znižanju stroškov gostovanja v tujih mobilnih omrežjih, s čimer se ti stroški postopoma znižujejo za 60%.V drugi fazi tega projekta znižujemo tudi stroške sms sporočil in prenosa podatkov med državami EU, predlagana evrotarifa za sms je 0,11 centov. Prizadevamo si to drugo fazo zaključiti do 1. julija, da boste na dopustih že lahko ceneje pošiljali sms sporočila.

Varna hrana
Pri sprejemanju zakonodaje o varni hrani je EP vztrajal, da lahko na naše mize pride le hrana, pri kateri so vse njene sestavine (dodatki k prehrani, ojačevalci arome, encimi) odobrene s strani Evropskega urada za varno hrano. EP je vztrajal tudi pri jasnem označevanju prehranskih sestavin (energijske vrednost, vsebnost maščob, vlaken, beljakovin, ogljikovih hidratov).

Kateri vsebinske prioritete bodo krojile podobo prihajajočega mandata EP-ja?
Vsega danes ni mogoče predvideti, a tako kot je videti zdaj, bo v vrhu izzivov najprej finančna in ekonomska kriza ter iskanje načinov za okrevanje gospodarstev. Zdaj so cene nafte in plina nizke, energetska oskrba pa še vedno ni zanesljiva. Okoljska vprašanja so postala del naše zavesti, zato bomo razvijali in uporabljali okolju prijazne tehnologije. Razvojna paradigma bo odgovorila kdo bo hitreje gospodarsko okreval, širitev EU pa bo tudi ena od priložnosti za to. Slovenija bi morala podpirati širitev EU predvsem na države Zahodnega Balkana in tu najbolj izkoristiti gospodarske priložnosti.

Katero evropsko zgodovinsko ali aktualno osebnost, ki ni iz Slovenije, najbolj občudujete in zakaj?
Nekdanji nemški kancler Kohl je zame s svojo vizijo, prakso, vztrajnostjo, odločnostjo in voditeljstvom najbolj zaznamoval EU ob koncu stoletja. Vzpostavil je dialog s SZ, omogočil demokratizacijo na vzhodu in v SZ, združil Nemčiji in celotno EU pritegnil v projekt širitve. Brez njega našega članstva v EU in NATO ne bi bilo. Čeprav ne pripada moji politični opciji, uživa moje zaupanje, tudi zahvalo in mi je na nek način lahko tudi vzor ali ideal evropskega politika dejanj.

Kako bi opredelili »evropsko« identiteto oz. kulturo? Na katerih področjih smo Slovenci, skladno s to definicijo, »neevropski«?
Evropska identiteta je mozaik zelo različnih pogledov posameznikov in držav na Evropo, različnih zgodovinskih izkušenj, tudi travm in želja po svobodi in demokraciji. Gospodarski vzpon nekoč, danes pa gospodarsko preživetje, je za vse v EU lažje. Skupaj smo močnejši. Gre tudi za temeljne človekove svoboščine, za svobodno gibanje, trgovanja, povezovanja in združevanja. Evropska kultura pa je največ vredna kot kultura dialoga, medsebojnega spoštovanja in je najbolj žlahtna v svoji neizmerni raznolikosti. Slabo je, da se še vedno preveč držimo ob strani. Še vedno smo premalo ambiciozni, da bi izkoristili več priložnosti in možnosti.

Katera država EU-ja je lahko Sloveniji zgled? Zakaj?
Vsaka država je za nas lahko in mora biti tudi zgled. Od vseh se lahko kaj naučimo in na podlagi njihovih napak se lahko marsičemu izognemo. Tako lahko tudi realno vrednotimo in lažje cenimo lastne uspehe. Nihče ni tako slab, da bi ga smeli podcenjevati ali ignorirati in nihče ni tako dober, da bi morali vse požirati odprtih ust. Vsaka članica je vredna potrebne pozornosti in natančne proučitve.

Lan Dečman