Stranka se je rodila še v časih, na kar smo lahko zagotovo ponosni, ko je bivši SFRJ zaradi znanih vzrokov vse bolj razpadal /.../. Državljani, še posebej upokojenci v Sloveniji, so se vse bolj spraševali o stabilnosti in zaupanju v svojo prihodnost. Politični pluralizem /…/ je silovito izbruhnil na plan. Tudi s spodbudami in pogumom mnogih, ki so danes člani našega DeSUS-a.
Če bi sodili zgolj po t. i. volilnem telesu, saj predstavljajo slovenski upokojenci več kot pol milijona glasov, bi DeSUS lahko načelno res uvrščali /…/ na obrobje parlamentarne demokracije. Toda upoštevati kaže zlasti idejno in politično raznolikost slovenskega življa ter razmišljanja o prihodnosti, česar ne kaže zanemarjati.
Prav glede tega, kot smo zapisali, sta modrost in izkušnje, ki jih ima DeSUS, naša prednost in bogastvo. Ne le za stranko, temveč predvsem za slovensko družbo.
Kot je zapisano na spletni strani DeSUS-a, je to »neodvisna in nazorsko neobremenjena politična stranka«, ki ima svoje korenine v nekdanjem Društvu upokojencev Maribor Center. Ravno iz jedra članov tega društva je namreč leta 1990 zrasla Demokratična stranka - zveza upokojencev Maribor, ki se je leta 1991 preimenovala v Demokratično stranko upokojencev Slovenije, leta 2005 pa v DeSUS - Demokratična stranka upokojencev.
Stranka je leta 1993 izgubila močno skupino ljudi, ki so se odločili, da skupaj z drugimi pomagajo ustanoviti Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD). Kljub temu se je število članov DeSUS-a pozneje večalo, letos pa naj bi stranka za nastop na volitvah pridobila tudi nekaj novih imen. Kot je skrivnostno napovedal prvi mož stranke Karl Erjavec, naj bi bila med njimi znana imena iz LDS-a, SLS-a in SD-ja.
Stranka upokojencev danes natančno navaja cilje, h katerim stremi. To so:
- spoštovanje dostojanstva človeka ter varovanje njegovih pravic in svoboščin;
- zavzemanje za suvereno, laično, pravno in socialno državo ter za njeno vključevanje v mednarodne organizacije;
- ustvarjanje takšnih razmer oz. politike, ki bodo zagotavljale sistem zdravstvene in socialne varnosti državljanov ter sistem pokojninsko-invalidskega varstva, ki bo temeljil na doslednem uresničevanju pravic iz prejšnjega dela ter spoštoval medgeneracijski sporazum med dejavno generacijo in upokojenci oz. invalidi;
- varovanje okolja in zagotavljanje do človeka prijaznih razmer na vseh področjih in območjih njegovega življenja;
- podpiranje uspešnega ter policentrično usmerjenega gospodarskega razvoja države;
- učinkovitejše razvijanje lokalne samouprave v občinah in pokrajinah ter delavskega soupravljanja v gospodarskih družbah;
- prizadevanje za gospodarsko uspešno in socialno pravično družbo, humane medsebojne odnose, učinkovitost pravnega reda in za dosledno spoštovanje že pridobljenih pravic državljanov;
- spoštovanje vrednot narodnoosvobodilnega boja;
- sodelovanje s političnimi strankami in organizacijami civilne družbe doma in v svetu s ciljem utrjevati ter izvajati demokratične družbene odnose.
V 18 letih je upokojensko stranko vodilo šest predsednikov: Ivo Sisinger, Rado Lipič, Jože Globačnik, Janko Kušar, Anton Rous in Karl Viktor Erjavec. Slednji, ki je vodenje prevzel leta 2005, še vedno načeluje stranki in rad ponovi geslo: »Brez nas ne gre.«
Med dosežki dopolnitev pokojninskega zakona
Med najpomembnejše dosežke do zdaj v stranki štejejo pripravo predloga in sprejem dopolnitev pokojninskega zakona - z usklajevanjem pokojnin z rastjo plač dvakrat letno naj bi pridobili vsi upokojenci; nasprotovanje uvedbi enotne davčne stopnje, ki naj bi še pospešila siromašenje revnih in bogatenje bogatih; seniorsko olajšavo pri dohodnini (poslanci DeSUS-a so predlagali in dosegli sprejetje zakonske ohranitve seniorskega znižanja pri odmeri dohodnine); sprejem azbestnega zakona (DeSUS je zahteval zaščito prizadetih in bolnih) in boj za pravice bolnikov - poslanci upokojenske stranke zahtevajo državni program zdravstva, zdravstvenih storitev in zdravstvenih
institucij ter odklanjajo institut svobodnega zdravnika specialista.
Stranka ima tudi svoje glasilo Novice
Kako je s prepoznavnostjo stranke in njenimi mednarodnimi povezavami? »Že nekaj let uspešno sodelujemo s stranko upokojencev Republike Hrvaške - HSU,« pravijo člani in dodajajo, da imajo vzpostavljen tudi stik s predstavnikom iz Italije v Evropskem parlamentu Carlom Fatuzzom, »ki se v Evropski uniji ukvarja s problemi starejše populacije«.
Stranka izdaja tudi svoje glasilo z naslovom Novice, ki od leta 2000 izhaja vsak drugi mesec.
Stranka se je rodila še v časih, na kar smo lahko zagotovo ponosni, ko je bivši SFRJ zaradi znanih vzrokov vse bolj razpadal /.../. Državljani, še posebej upokojenci v Sloveniji, so se vse bolj spraševali o stabilnosti in zaupanju v svojo prihodnost. Politični pluralizem /…/ je silovito izbruhnil na plan. Tudi s spodbudami in pogumom mnogih, ki so danes člani našega DeSUS-a.
Če bi sodili zgolj po t. i. volilnem telesu, saj predstavljajo slovenski upokojenci več kot pol milijona glasov, bi DeSUS lahko načelno res uvrščali /…/ na obrobje parlamentarne demokracije. Toda upoštevati kaže zlasti idejno in politično raznolikost slovenskega življa ter razmišljanja o prihodnosti, česar ne kaže zanemarjati.
Prav glede tega, kot smo zapisali, sta modrost in izkušnje, ki jih ima DeSUS, naša prednost in bogastvo. Ne le za stranko, temveč predvsem za slovensko družbo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje