A zakaj ne bi dober mesec pred evropskimi volitvami pustili predsodke ob strani in si na podlagi dejstev pogledali, kakšno delo je v zadnjih letih opravil Evropski parlament? Po mnenju evropske poslanke Romane Jordan Cizelj iz politične skupine ELS-ED, med najpomembnejše odločitve EP-ja v tem mandatu sodijo aktivnosti in sprejeta zakonodaja na področju notranjega trga, ki prinaša boljšo preglednost trga in pravičnejše cene za potrošnike. "Pri tem imam v mislih predvsem vzpostavljanje in poglabljanje notranjega trga z električno energijo in plinom ter notranjega trga na področju telekomunikacij oziroma mobilne telefonije," je pojasnila.

Tony Robinson, tiskovni predstavnik Skupine socialdemokratov v EP-ju, pa nam je povedal, da je parlament v zadnjih letih obravnaval mnogo zahtevnih vprašanj, do rešitve katerih je našel pot z dolgotrajnimi pogajanji. "Glasovanje o ukrepih zoper podnebne spremembe je seveda zelo pomembno za prihodnost našega planeta, sprejetje zakonodaje REACH (zakonodaja o kemikalijah) nas ščiti pred nevarnimi kemikalijami, direktivi o delovnem času in nediskriminaciji pa sta osrednji ideji socialne Evrope, v kateri spoštujemo zdravje, varnost ter kakovost življenja vseh naših državljanov."

Pomembnost uredbe REACH, ki je začela veljati junija 2007, sta izpostavila tudi evropski poslanec Jelko Kacin iz Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo ter Klemen Žumer, svetovalec največje politične skupine ELS-ED v Evropskem parlamentu. Po besedah Jelka Kacina omenjena vseobsežna zakonodaja industriji nalaga breme dokazovanja, da so njeni izdelki varni. "S tem se je povečala varnost kemijskih izdelkov, zmanjšali se bodo poskusi na živalih, povečala sta se konkurenčnost in obseg delovanja." Glede na to, da kemikalijam vsaj delno pripisujejo krivdo za povečanje števila alergij, astme in nekaterih vrst raka, uredba od proizvajalcev obenem zahteva skrbno ravnanje, ki bo preprečilo škodljive vplive na zdravje ljudi in okolje.

Uredba o gostovanju v mobilnih omrežjih
Ena privlačnejših odločitev Evropskega parlamenta je bila uredba o gostovanju v mobilnih omrežjih, sprejeta maja 2007. Z določitvijo zgornje meje cen je EP dosegel znižanje stroškov mobilnega telefoniranja znotraj EU-ja. Poslanci so prejšnji teden v Strasbourgu sprejeli spremembo uredbe, ki predvideva zniževanje cen vse do julija 2011. Tako se bosta 1. julija 2009 najvišji dovoljeni tarifi znižali na 0,43 evra za odhodne in 0,19 evra na minuto za dohodne klice, do leta 2011 pa naj bi se meja spustila do 0,35 evra oziroma 0,11 evra na minuto. Novost predstavlja tudi cena poslanih SMS-ov: zanje boste od 1. julija 2009 odšteli največ 0,11 evra.

Ukrepi za boj proti globalnemu segrevanju
Evropska poslanka Romana Jordan Cizelj in poslanec Jelko Kacin sta med drugim opozorila na pomen obsežnih ukrepov za boj proti globalnemu segrevanju. Evropski parlament je namreč decembra 2008 sprejel skupno energetsko in podnebno zakonodajo za zmanjšanje izpusta toplogrednih plinov ter spodbujanje obnovljivih virov energije. EU se je tako zavezal, da bo do leta 2020 za 20 odstotkov zmanjšal emisije toplogrednih plinov, izboljšal energetsko učinkovitost ter povečal delež obnovljivih virov energije. Dolgoročni cilj je še velikopoteznejši: do leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za najmanj 80 odstotkov v primerjavi z letom 1990.

Sporna direktiva o storitvah
Februarja 2006 je EP sprejel pomembno direktivo o storitvah, ki pomeni liberalizacijo storitev znotraj EU-ja in na osnovi katere bodo od konca leta 2009 ponudniki storitev svoj poklic lahko opravljali v kateri koli državi članici. Sprva sporen predlog je leta 2004 oznanil takratni komisar za notranji trg Frits Bolkestein in tako celo vplival na zavrnitev ustavne pogodbe na referendumu v Franciji. Po mnenju Tonyja Robinsona direktiva pomeni enega najpomembnejših dosežkov EP-ja v zadnjih letih: "Zakonodaji nam je uspelo dodati človeški obraz. Čeprav je Bolkestein povzročil vsesplošno delitev in zaskrbljenost po Evropi, nam je pozneje uspelo doprinesti enotnost in napredek v pomemben sektor ekonomije Evropske unije."

Podrobnejši pregled evropske zakonodaje, sprejete v zadnjem mandatnem obdobju, nam dokazuje, da se v prostorih Evropskega parlamenta sprejema nemalo odločitev, ki tako ali drugače vplivajo na naš vsakdanjik. Težava, ki se je zavedajo tudi poslanci, pa je očitno v slabi informiranosti državljanov EU-ja o delu parlamenta. Klemen Žumer kljub temu ostaja optimističen: "EP-ju, kot edinemu neposredno izvoljenemu organu EU-ja, se je v tem mandatu prek svojega dela uspelo uveljaviti kot vse bolj temeljni in odločilni instituciji, ki pridobiva vedno več pristojnosti. Kar 60 odstotkov poročil je bilo v postopku soodločanja sprejetih že v prvem poskusu. Čuti se, da se v državah članicah kljub vsemu nekoliko povečuje zanimanje zanj."

Aia Brnič, poročevalka MMC-ja iz Bruslja