Najbolj stresno je bilo pred glasovanjem o Poročilu o napredku Hrvaške 2008, ko smo se pogajali prav za vsako piko in vejico.
Res sem bil razočaran nad poročevalcem Swobodo, da je zaradi različnih pritiskov omembo tega načela nazadnje izpustil. Verjetno je poročevalec ocenil, da bo njemu osebno bolj koristilo, če to načelo izpusti. Kakšna računica je bila tu v ozadju, pa ne vem.
Tako sem pred leti komisarko Redingovo vprašal, zakaj moram biti kaznovan, če telefoniram v tujini, z dražjimi impulzi. No, komisarka je stopila v akcijo in danes plačujemo 70 odstotkov manj za gostovanje v tujini.
Slovenski poslanci še kako konkretno oblikujemo politiko Evropske unije.
Spodletela mu je le kandidatura za predsednika države, kjer ga v drugem krogu premagal zdajšnji predsednik Danilo Türk, sicer pa je v svoji politični karieri, ki je začela cveteti z osamosvojitvijo in uspehom Demosa med drugim predsednik zdaj že pokojne stranke slovenskih krščanskih demokratov (SKD), podpredsednik njene naslednice SLS + SKD, vidni član NSi-ja, večkratni poslanec, predsednik prve demokratično izvoljene vlade, minister in evropski poslanec.
Ali evropski poslanec lahko dejavno zastopa Slovenijo (in Slovence) v Evropskem parlamentu ali je njegovo delovanje omejeno s članstvom v politični skupini?
Glede na to, da naj bi bila slovenska politika oziroma slovensko stališče do reševanja vprašanja meje s hrvaško usklajeno in enotno, zakaj ste slovenski poslanci glasovali različno?
S poročevalcem Swobodo smo se dogovorili, da bo v poročilo vključil tudi načelo pravičnosti, ki pa je pozneje izpuhtelo iz poročila. Zaradi tega sem po svoji vesti moral glasovati proti. Sprejetju poročila to ni škodilo, saj je ta imel zagotovljeno že zadostno večino. Zakaj pa so nekateri slovenski poslanci glasovali za, pa je drugo vprašanje.
Napovedali ste, da bo v poročilu o Hrvaški omenjeno tudi načelo pravičnosti. Zakaj menite, da je bilo izpuščeno? Ste bili razočarani?
Res sem bil razočaran nad poročevalcem Swobodo, da je zaradi različnih pritiskov omembo tega načela nazadnje izpustil. Verjetno je poročevalec ocenil, da bo njemu osebno bolj koristilo, če to načelo izpusti. Kakšna računica je bila tu v ozadju, pa ne vem.
MMC je govoril z vsemi slovenskimi poslankami in poslanci v EP-ju:
- Mojca Drčar Murko
- Mihael Brejc
- Ljudmila Novak
- Jelko Kacin
- Romana Jordan Cizelj
Aurelio Juri
Ali obstaja področje (politika), ki ste mu posebej zavezani, in je za vas posebej pomembno in katere vaše dejavnosti v času iztekajočega mandata bi poudarili v smislu, da so pomembne tudi za Slovenijo?
V tem mandatu sem se zelo angažiral na področju zdravstva. Bil sem poročevalec za zdravstveno strategijo EU 2008-2013, kjer mi je uspelo prepričati Evropsko komisijo, da se je za zmanjšanje števila bolnikov treba začeti bolj ukvarjati s preventivo. Prav tako sem ustanovil Združenje evropskih poslancev v boju proti raku, ki zdaj šteje več kot 70 poslancev iz vseh političnih skupin. Poleg tega se ves čas zavzemam, da bi evropske politike pocenile in olajšale življenje državljanom. Tako sem pred leti komisarko Redingovo vprašal, zakaj moram biti kaznovan, če telefoniram v tujini, z dražjimi impulzi. No, komisarka je stopila v akcijo in danes plačujemo 70 odstotkov manj za gostovanje v tujini.
Kako dejavni ste bili v primeru javnosti najbolj znanih tem na ravni Slovenija - EU (meja s Hrvaško, vinjete, sodni zaostanki)?
Glede zapleta s Hrvaško sem bil zadnje čase izredno dejaven, saj je bilo treba kolegom poslancem razlagati, za kaj pravzaprav gre. Imel sem tudi vrsto srečanj s hrvaškimi in drugimi politiki, kjer sem pomagal doseči, da sta se hrvaška in slovenska vlada sploh začeli pogovarjati. Najbolj stresno je bilo pred glasovanjem o Poročilu o napredku Hrvaške 2008, ko smo se pogajali prav za vsako piko in vejico. Glede vinjet sem ves čas zagovarjal idejo, da bi morala biti njihova cena in trajanjev nekem pametnem razmerju, tako da ne bi bili preveč prizadeti tisti, ki pridejo v Slovenijo za kratek čas, niti prebivalci Slovenije, ki nosimo večji delež. Kar se tiče sodnih zaostankov tudi ves čas opozarjam na počasnost našega sodnega sistema, ampak tukaj nam EU kaj dosti ne more pomagati. Tukaj smo odvisni od lastne organiziranosti in učinkovitosti.
Slovenci na evropske poslance gledamo kot na »svoje poslance«, ki zastopajo slovenske državljane. V sklicu EU-parlamenta, ki se mu izteka mandat, Slovenijo zastopa sedem poslancev iz različnih strank. Se vas je vseh sedem poslancev iz Slovenije kdaj sestalo in pogovorilo o možnosti skupnega delovanju za dobrobit Slovenije? Ali torej v okviru EU-parlamenta presegate morebitne strankarske razlike in nestrinjanja?
Že takoj na začetku mandata smo bili seznanjeni z grožnjo zakonodaje, ki bi zelo otežila delo slovenskih generičnih podjetij Krka in Lek. Vsi slovenski poslanci smo se takoj sestali in organizirali, da smo vsak v svoji politični skupini prepričali glavne akterje, da zakonodaja ni bila sprejeta v našo škodo. Prav tako smo se sestali večkrat v mandatu, zelo intenzivno pa seveda tudi zdaj pri Hrvaški. Kot vidite, velikokrat presegamo strankarske meje in zagovarjamo vitalne slovenske interese.
Katera odločitev EP-ja v iztekajočem se mandatu je bila po vašem mnenju taka, da so jo državljani EU-ja tudi konkretno občutili?
Že prej sem omenil znižanje cen mobilne telefonije za 70 odstotkov, naj pa omenim še Direktivo o čezmejnem zdravstvenem zavarovanju, ki bo omogočila vsakemu, da si bo prosto izbral državo zdravljenja in mu bo domača zavarovalnica morala stroške povrniti v obsegu, kot bi to stalo doma. Poleg tega pa občutimo tudi druge poenostavitve in sprostitve, kot je na primer schengenska meja, evro, študijske izmenjave Erazmus, poenoten nadzor varnosti hrane, poceni letalske karte in skrb za ekološke standarde.
Volivci se neradi udeležujejo evropskih volitev, saj menijo, da slovenski evropski poslanci nimajo vpliva na odločitve znotraj EU-ja? Kako bi jih prepričali, da ni tako?
Slovenski poslanci še kako konkretno oblikujemo politiko Evropske unije. Prej sem že omenil cenejše mobilno telefoniranje in večji poudarek na preventivi v zdravstvu. Če ne bi bilo slovenskih poslancev, bi Hrvaška preko svojih lobistov Sloveniji lahko vsilila svoje pogajalske pogoje in v poročilo zapisala, kar bi želela. Imeti kakovostne slovenske poslance je torej še kako velik slovenski interes.
Katere vsebinske prioritete bodo krojile podobo prihajajočega mandata EP-ja?
Zagotovo najprej gospodarska kriza, ki se zdaj sicer po nekaterih podatkih v EU-ju nekoliko umirja, v Sloveniji pa verjetno še ni dosegla dna. Zelo pomemben bo razvoj v zvezi z Lizbonsko pogodbo in nadaljnjo širitvijo pristojnosti EU-ja glede skupne zunanje in varnostne politike. Parlament tudi sodeluje pri izvolitvi nove komisije in morebitnega predsednika EU-ja. Aktualna bo tudi nadaljnja širitev EU-ja, kjer bo Hrvaška potrebovala več slovenskih privolitev kot tudi privolitev Evropskega parlamenta. Poleg tega je EU začel z vzhodnim partnerstvom, s pogajanjem o enotnem trgu s Kanado, še večjem sodelovanju z ZDA in trgovino s Kitajsko, kjer ima svojo besedo tudi parlament. Zagotovo bodo zelo velika tema tudi še naprej podnebne spremembe.
Za evropskega poslanca kandidirate že drugič, ste nosilec liste NSi-ja. Se torej poslavljate z lokalnega (slovenskega) političnega prizorišča ali se nameravate v prihodnosti vrniti na slovensko politično prizorišče?
Za zdaj je moj prvi cilj biti ponovno izvoljen za evropskega poslanca. S tega mesta lahko največ dobrega naredim za Slovenijo in stranko. Kaj bo pozneje, pa bomo videli.
Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si
Najbolj stresno je bilo pred glasovanjem o Poročilu o napredku Hrvaške 2008, ko smo se pogajali prav za vsako piko in vejico.
Res sem bil razočaran nad poročevalcem Swobodo, da je zaradi različnih pritiskov omembo tega načela nazadnje izpustil. Verjetno je poročevalec ocenil, da bo njemu osebno bolj koristilo, če to načelo izpusti. Kakšna računica je bila tu v ozadju, pa ne vem.
Tako sem pred leti komisarko Redingovo vprašal, zakaj moram biti kaznovan, če telefoniram v tujini, z dražjimi impulzi. No, komisarka je stopila v akcijo in danes plačujemo 70 odstotkov manj za gostovanje v tujini.
Slovenski poslanci še kako konkretno oblikujemo politiko Evropske unije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje