Po napovedih do zdaj edine predvolilna projekcije, ki sta jo za svetovalno hišo Burson-Marsteller izdelala Simon Hix z London School of Economics in Michael Marsh z dublinske univerze Trinity College, bo druga po številu mest levosredinska Evropska socialistična stranka (PES).

Če se bodo napovedi projekcije uresničile, bo kljub širitvi povezave tudi v šestem parlamentarnem sklicu ohranjeno razmerje iz obdobja 1999-2004.

EPP z okrog 300 sedeži
EPP naj bi tako dobil 38,9 odstotka glasov ali 285 sedežev. Tudi ob upoštevanju nihanj naj jim ne bi pripadlo manj kot 255, a ne več kot 327 sedežev. Stranke leve sredine pa naj bi si pridobile 29,6 odstotka glasov ali 217 poslanskih sedežev, tudi ob določenem nihanju pa teh mest ne bo manj kot 197 in več kot 244.

ELDR jeziček na tehtnici?
Tretja po moči naj bi ostala sredinska Evropska liberalno-demokratska stranka (ELDR), ki bo najverjetneje igrala vlogo jezička na tehtnici med dvema velikima političnima skupinama. Stranka naj bi pobrala 10 odstotkov glasov ali 73 poslanskih sedežev.

Dva alternativna scenarija
Projekcija omenja še dva alternativna scenarija. Po prvem bi lahko prišlo do razpada EPP-ja na dve politični skupini, eno bolj sredinsko in eno izrazito konservativno, kar bi lahko sprožilo premike tudi v kateri od drugih skupin in precej spremenilo podobo parlamenta.

Druga pa je vzpon skrajne desnice, ki bi ob uspehu na junijskih volitvah lahko oblikovala tudi svojo poslansko skupino. Skrajna desnica je razmeroma močna sicer le v nekaj članicah, predvsem v Avstriji, Franciji in Belgiji.

Volitve v novinkah velika neznanka
Skupaj naj bi bilo v parlamentu prihodnjega sklica sedem političnih družin in skupina nevezanih. Zanesljivost projekcije naj bi bila 92-odstotna, sicer pa naj bi bili največji neznanki dve. Razplet volitev v desetih novinkah, ki bodo evropske poslance volile prvič, in posledice nemirnih političnih razmer v velikih članicah, v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Španiji, Italiji in na Poljskem.