V Estoniji je tri ure po odprtju volišč znašala le 13,5 odstotka, kar je za dobrih 15 odstotkov manj kot ob istem času na lanskih parlamentarnih volitvah, na Madžarskem pa je do 13. ure dosegla 19,9 odstotka.

O razmeroma nizki volilni udeležbi poročajo tudi iz nemških zveznih dežel, pri čemer je nemški kancler Gerhard Schroeder izrazil dvom o tem, da bo udeležba visoka.

O nizki volilni udeležbi poročajo tudi iz večine avstrijskih zveznih dežel. Avstrijski član Evropske komisije, komisar za kmetijstvo Franz Fischler je ob prihodu na volišče po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal, da bo zaradi dogodkov v - sicer neobičajno ostri - volilni kampanji, volilna udeležba verjetno ostala na nizki ravni.

K sodelovanju na volitvah je na Poljskem pozvala vrsta vidnih osebnosti. "Vsak glas šteje," je dejal Leszek Balcerowicz, eden izmed glavnih arhitektov poljskih gospodarskih reform po letu 1989, medtem ko je poljski nadškof Jozef Zycinski poudaril, da prihodnost Evrope še ni odločena. Poljski predsednik Aleksander Kwašniewski se je ob tem označil za realista in izrazil upanje, da bo volilna udeležba na Poljskem vsaj tako visoka kot v drugih evropskih državah.

V državah, kjer so volitve v Evropski parlament že opravili, se je volilna udeležba gibala okoli 40 odstotkov, razen na Malti, kjer pričakujejo tradicionalno visoko volilno udeležbo. Vendar pa to ni edina skupna točka evropskih volitev v teh državah: na Nizozemskem, Češkem, v Veliki Britaniji in Latviji so vladajoče stranke na volitvah pogorele, saj so volivci dali duška svojemu nezadovoljstvu z razmerami v njihovih državah, podobno pa je po pisanju tujih agencij pričakovati tudi v Nemčiji, Franciji in Italiji.