Z vstopom v novo leto je Slovenija kot prva izmed desetih novink vstopila v zdaj 13-člansko evroobmočje.

Guvernerska saga vnela boj med predsednikom in premierjem
Leto je bilo tudi v znamenju izbire guvernerja Banke Slovenije ter bitko med predsednikom in premierjem za njegovo imenovanje. Konec jaunarja je državni zbor zavrnil kandidaturo Mitje Gasparija, kasneje pa še Andreja Ranta. Šele v začetku junija si je Marko Kranjec zagotovil podpora DZ-ja.

Slovensko jeklo se bo kalilo v rubljih
V začetku marca je zelo odmevala vladna potrditev prodaje 55,35-odstotnega deleža Slovenske industrije jekla skupini ruskim podjetji, združenih v skupini Koks. Ta naj bi za delnice plačala 105 milijonov evrov. Mali delničarji so se počutili oškodovane zaradi načina privatizacije, saj naj bi se vrednost njihovega vložka v sanacijo železarn prepolovila. Po njihovih ocenah je bila kupnina za vsaj 2,8-krat prenizka.

Vzajemna nevzajemno
Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna ter zavarovalnica Adriatic Slovenija sta aprila preklicali skupščini, na katerih naj bi maja odločali o povezovanju. Vzajemna je skupščino preklicala na zahtevo Agencije za zavarovalni nadzor, ki je sredi junija zahtevala razrešitev njene dvočlanske uprave v sestavi predsednika Marka Jakliča in člana Franca Heningmana zaradi neobveščanja zavarovancev o zaprtju osebnih računov. Po neuspelih pritožbah sta ju septembra zamenjala Boštjan Aver, dotedanji vodja sektorja za finance kot predsednik, ter Peter Pustatičnik, dotedanji član upravnega odbora zdravstvenega zavoda kot član uprave. Odstavljena pa sta se že konec septembra na Vzajemno vrnila kot prokurista.
Parlamentarni odbor pa je junija oblikoval zakon o preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo. V državnem zboru o zakonu še niso odločali.

Pivovarji v medijih
Pivovarna Laško je maja skupaj s povezanima družbama Radensko in Talisom postala 94-odstotna lastnica Dela. Mesec zatem so na skupščini lastnikov Dela razrešili štiri člane nadzornega sveta, nova predsednica sveta pa je postala Andrijana Starina Kosem, ki jo je vlada zatem odstavila z mesta prve nadzornice Kada. Konec oktobra pa je odstopno izjavo podal predsednik uprave Dela Danilo Slivnik, ki ga je nasledil Peter Puhan.

Računsko sodišče je junija ugotovilo, da obstaja tveganje, da paradržavna sklada pri prodaji delnic Mercatorja pred dvema letoma nista ravnala učinkovito, ker nista iztržila najvišje kupnine.

Vsaj gostovanje ceneje
Julija je začela veljati uredba Evropskega parlamenta, ki uporabnikom mobilnih telefonov za več kot polovico znižuje storitev gostovanja v javnih mobilnih omrežjih (roaming) držav EU-ja. Enotna veljavna cena za odhodne klice je 58,8 centa, za dohodne pa 28,8 centa z vštetim DDV-jem na minuto.

Konec avgusta se je Slovenija z Deutsche Bahnom dogovarjala o sodelovanju s slovenskimi transportno-logističnimi družbami. Šlo naj bi za enega največjih poslov, primerljivim z gradnjo avtocestnega križa. Rezultati dogovora niso znani.

Telekom se širil, nato prodajal
Na koncu avgusta je država objavila javni poziv za odprodajo 49,13-odstotnega deleža v Telekomu Slovenije. V drugem krogu ostaja še sedem ponudb, čas za oddajo pa je še do 18. decembra, nato bo komisija za prodajo državnega deleža v Telekomu vladi predlagala mogočega kupca. Pred tem pa je konec aprila Telekom postal 50-odstotni lastnik gibraltarskega Gibtelecoma, junija pa še 75-odstotni delež podjetja Interseek, ki je lastnik največjega in najbolj obiskanega slovenskega spletnega iskalnika Najdi.si.

Po pravem boju za delnice Istrabenza je oktobra Petrol objavil presenetljivo namero o prevzemu. Novembra je tako Petrol svoj delež v Istrabenzu povečal iz 14,84 odstotka na 32,44 odstotkov.

Triglav ni šel v roke Kadu
Z drugim krogom predsedniških volitev smo na pobudo državnega sveta odločali tudi o uveljavitvi novele, po kateri bi prenesli 35-odstotni delež Zavarovalnice Triglav na Kapitalsko družbo, ta pa naj bi prihodke iz upravljanja z delnicami namenila za pokojninsko in invalidsko blagajno. Opozicijske stranke so v predreferendumski kampanji poudarjale, da delež pripada približno 750.000 zavarovancem, ki so imeli leta 1990 pri Zavarovalnici Triglav odprto zavarovalno polico. Proti uveljavitvi novele je glasovalo kar 71 odstotkov volilcev.

Delnice Nove KBM šle za med, opozorila na njihovo podcenjenost
V drugi polovici novembra se je začela javna prodaja 48,1-odstotnega državnega deleža Nove Kreditne banke Maribor. To je bila prva tovrstna prodaja pri nas, cena 27 evrov za delnico pa je bila določena šele po koncu roka za vplačila. Povpraševanje je preseglo vsa pričakovanja, saj je kar 102.000 malih vlagateljev vplačalo kar šestinpolkrat preveč denarja. Za vsakega so zagotovili 20 delnic.

Med insitucionalnimi vlagatelji je največ delnic dobil KD Group (2,4 odstotka), iz igre pa je med drugimi izpadla Pivovarna Laško. Ministrstvo za finance naj bi iskalo dolgoročne vlagatelje. Že po prvem dnevu trgovanja na borzi je delnica dosegla vrednost 36,6 evra, kar je sprožilo veliko pomislekov glede načina privatizacije banke. Tudi tuji vlagatelji se niso izkazali za zares dolgoročne, saj so že v dveh dneh prodali 4 odstotke domačim vlagateljem. V lasti države ostaja 51,9 odstotka delnic.

Merkur v rokah konzorcija
V začetku decembra je konzorcij petih družb – Merfina, Banka Koper, Sava, Interfin Naložbe iz Slovenije ter Euro Veneto iz Hrvaške - je svoj delež v podjetju Merkur povečal na 98,44 odstotka in objavil uspeh prevzemne ponudbe. Prevzem naj bi izpeljali kljub nedavno sprejeti noveli zakona o prevzemih, ki prepoveduje zastavitev delnic ciljne družbe. Merfin so namreč ustanovili vodilni iz Merkurja. Letošnji manager leta je postal Merkurjev Bine Kordež.

Igralnice? Ne, hvala!
Gradnja megazabavišča na Goriškem pa še vedno buri duhove. Skupni projekt Hita ter velike ameriške multinacionalke Harrah's Entertainment, vreden 750 milijonov evrov, bo realiziran le ob spremembi zakonodaje, ki bi omogočala večji tuji delež v tovrstnih naložbah ter nižjo davčno stopnje. Ministrstvo za finance bi moralo predlog sprememb zakonodaje predstaviti že jeseni, a se to še ni zgodilo. V velikem delu javnosti so se začele pojavljati pomisleki glede realizacije takšnega velikega projekta in njegovih negativnih posledic. Med drugim so se še v koalicijski Novi Sloveniji in Slovenski ljudski stranki izrekli proti gradnji. Zaradi vseh naštetih razlogov kaže, da projekt megazabavišča ne bo izpeljan.

Letos 5,7-odstotna inflacija
Slovenija se lahko v iztekajočem letu »pohvali« z najvišjo stopnjo inflacije v EU-ju. Na začetku leta je bila inflacija nižja od treh odstotkov, novembrska pa je bila že 5,7-odstotna.

Finančni minister Bajuk je še avgusta poudarjal, da vzroki ležijo v davčni politiki ter zagotavljal, da se bo zadeva ublažila, poleg tega pa priznal, da ima država “določene težave”.

Tako smo v september zakorakali z do 15 odstotkov dražjim kruhom, moko in jajci, čemur naj bi botrovale 60-odstotkov višje cene pšenice na svetovnem trgu. Oktobra je sledil nov val podražitev z 10-odstotnim dvigom cen mleka in mesa, napovedana pa je bila tudi podražitev sladkarij. Po liberalizaciji energetskega trga so 6-odstotno podražitev za 1. januar napovedali tudi ponudniki električne energije.

Blaž Kosovel