Podpisniki od premierja Mira Cerarja in od ministrov za finance ter za gospodarstvo Dušana Mramorja, za infrastrukturo Petra Gašperšiča ter za okolje in prostor Irene Majcen zahtevajo, da se vse predvidene dodatne obremenitve energentov, ki naj bi jih s prihodnjim letom dobila podjetja z dovoljenji za izpuščanje toplogrednih plinov, nemudoma umaknejo.

S podpisom peticije so se "podpisniki odločno uprli predvidenim 30 milijonov evrov vrednim dodatnim dajatvam, ki jih načrtuje vlada z naslova plačila CO2 dajatve, ob tem pa tem podjetjem grozijo še višji prispevki za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije", so navedli v GZS-ju.

"Socialno in gospodarsko nevzdržno ravnanje"
Delovanje vlade so označili kot gospodarsko in socialno nevzdržno ter nesprejemljivo ravnanje, ki z namenom kratkotrajnega polnjenja državnega proračuna in z visokimi obremenitvami majhnega števila podjetij resno ogroža delovna mesta, plače zaposlenih, dele proizvodnje in celotna podjetja, so zapisali.

Predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič je v naknadni izjavi za javnost izpostavil, da so predvidene dodatne obremenitve usmerjene na del gospodarstva, ki predstavlja gonilno silo, saj je izvozno usmerjeno, ima visoko dodano vrednost in multiplikativne učinke.

Ob tem je izrazil razočaranje nad iztekom pogajanj vlade s sindikati javnega sektorja, "ki niso prinesla ključnih sprememb". Prav to popuščanje naj bi plačala podjetja, obremenjena s CO2 dajatvami. Tudi zaradi dodatnih dajatev je GZS protestno zapustil pogajanja o naslednjem socialnem sporazumu.

Hribar Milič: Prava pot je razbremenjevanje
Prvi mož GZS-ja je ocenil, da je delovanje vlade kratkovidno. Prepričan je, da težav Slovenije ne more rešiti povečevanje obremenitev tega dela gospodarstva, temveč le njegovo razbremenjevanje. Poleg tega v predvidenem dodatnem obremenjevanju vidi slab signal potencialnim vlagateljem, saj Slovenijo prikazuje kot državo z nestabilnim in premalo konkurenčnim poslovnim okoljem.

Povečanje izpustov v prometu
Ti so med drugim spomnili, da industrijski izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji danes predstavljajo 14 odstotkov vseh. V primerjavi z izhodiščnim letom 1986 so se zmanjšali za polovico, medtem ko je na primer promet svoj delež izpustov CO2 v tem času povečal za 200 odstotkov. Vsa našteta podjetja pa so v izboljšanje energetske učinkovitosti vložila milijone evrov, so izpostavili.

Uvedba dodatne okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 bi poleg vključenosti podjetij v shemo sistema trgovanja z izpusti po njihovem pomenila dodatno obdavčitev iste zadeve in skupine podjetij, kar je unikum v EU-ju. Ob tem priznavajo, da so cene energentov v Sloveniji in v EU-ju zgodovinsko nizke, razen pri zemeljskem plinu, kjer so v Sloveniji v povprečju višje kot povprečje EU-ja, a poudarjajo, da so se obdavčitve energentov v Sloveniji od leta 2010 enormno zvišale.