Inšpektorji uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so vzeli pod drobnogled 40 razsekovalnic prašičjega mesa, štiri razsekovalnice perutninskega mesa in 69 mesnic, da bi ugotovili, kako dosledno upoštevajo zakonodajo o sledljivosti in označevanju porekla prašičjega in perutninskega mesa. Na pomanjkljivosti oziroma neskladja so naleteli v kar 13 razsekovalnicah za rdeče meso in v 47 mesnicah.

Med drugim v kar 19 primerih ni bilo mogoče dokazati rojstva živali, vendar so mesarji kljub temu označili meso s poreklom, kar se lahko uporabi le, če je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v isti državi. V nekaterih primerih je bilo navedeno poreklo mesa v prodajni vitrini drugačno, kot je bilo v dokumentih, ki so spremljali pošiljko mesa v mesnico. Ali pa je imela označba mesa na prodajnem mestu samo navedbo Slovenija oz. slovensko meso, ni pa bilo razvidno, ali je po poreklu res slovensko meso oz. ali je bilo v resnici vzrejeno v Sloveniji.

"Samooskrba v Sloveniji je tako nizka, vsi pa prodajajo samo slovensko meso," je za TV Slovenija povedal mesar Mitja Rosi. Samooskrba z mesom je bila denimo leta 2011 85-odstotna. Najnižja je bila ravno pri svinjini, na drugi strani pa je bila več kot 100-odstotna pri perutnini in govedu.

Samozadostnost le pri perutnini
Slovenija je po besedah Danila Potokarja iz živinorejskega sektorja pri kmetijsko-gozdarski zbornici samooskrbna pri perutninskem mesu, skoraj v celoti pri govejem mesu, medtem ko je pri svinjskem mesu le 30-odstotno samooskrbna, v to pa je vštet tudi lastni zakol. Tako da Potokar ocenjuje, da gre le za okoli 20-odstotno samooskrbo. "Leta 2014 je bilo v Sloveniji zaklanih 200.000 pitancev, v najboljših letih pa smo jih zaklali 800.000 in takrat smo govorili o 75-odstotni samooskrbi. Zadnja leta se stvari ne premikajo, ker se so cene relativno nizke," pravi in dodaja, da Slovenija uvaža svinjino od vsepovsod, iz Madžarske, Nizozemske, Belgije ... V zadnjem času pa se dogaja, da določeni trgovci kupujejo po Evropi viške svinjine po zelo nizkih cenah.

"Francozi so samooskrbni glede svinjine, toda jedo samo kareje in stegna. Le te uvažajo, vse preostalo pa izvažajo. Veliki grosisti kupujejo meso po nizkih cenah in ga večinoma izvozijo, da ne bi sesuli lastnega trga," še razlaga Potokar.

Najspornejše je sveže meso v mesnicah
V KGZS-ju si skupaj z gospodarsko zbornico prizadevajo, da bi trgovci tudi za meso, ki se prodaja v mesnicah, uvedli sledljivost do maloprodajnega računa. S tem naj bi bila sledljivost 100-odstotno urejena. "Imeli smo podporo ministrstva, vendar smo naleteli na zid pri trgovcih. Pri predpakiranem mesu ni težav, saj tam že razsekovalni obrat napiše poreklo," opozarjajo na kmetijski zbornici.

Toda nepravilnosti so bile pri tokratnem inšpekcijskem nadzoru ugotovljene tudi pri številnih razsekovalnicah. "Številni trgovski sistemi imajo lastne razsekovalnice, ki nabavijo klavne trupe, ki jih sami razsekajo in pakirajo. Tukaj lahko pride do potvorb, saj ni nadzora. Največji nadzor je pri registriranih klavnicah, ki pakirajo meso, kot so Meso Kamnik, MIR, Perutnina Ptuj, ki imajo označene serije, in pri teh obratih ne vem, da bi bilo kaj narobe," pravi Potokar.

Prevare s poreklom so pogoste
Agrarni ekonomist Roman Kuhar opozarja, da so prevare glede porekla hrane pogoste in da nanje opozarjajo že nekaj let. Pozitivno je, da je to ugotovil tudi uradni inšpekcijski nadzor. "Glavno vprašanje je, kako se bodo stvari sanirale. Država je namreč investirala veliko denarja in volje v senzibiliziranje slovenskega potrošnika za nacionalno poreklo. S tem, ko ni zaostrila nadzora, je odprla vrata za prevarante, ki jih je bilo zelo veliko, od najmanjših mesarjev do velikih trgovskih sistemov. Slovenski potrošniki želijo nacionalno poreklo. Vsepovsod pa je bilo veliko primerov netransparentnega deklariranja porekla. Tisti, ki so delali pošteno in gradili transparentno verigo, so zato izgubljali. Zato je zadnji trenutek, da se to sanira," poudarja Kuhar.

Največ kršitev je bilo na področju svinjskega mesa, ki je po Kuharjevih besedah na eni strani sezonska zgodba, na drugi strani pa je največja težava zaradi količine uvoza. Vendar pa so bolj kot meso ekscesne zgodbe s sadjem in zelenjavo, ki so večinoma sezonskega značaja. "Če bi imeli toliko briških češenj, vipavskih breskev in marelic, kot se jih proda, bi potrebovali najmanj desetkrat več površin, da bi bilo vse, kar je deklarirano kot slovensko, res slovenskega porekla," pravi.

Potrošnike zelo zanima izvor mesa
Tudi pri zvezi potrošnikov so zelo zadovoljni, da so inšpektorji preiskovali področje, kjer so tveganja za nepravilnosti največja. "Zavedati se moramo, da potrošnike zelo zanima poreklo mesa. Tega se moramo zelo zavedati, saj kmetijsko ministrstvo samo vodi kampanjo Kupujte slovensko in je zelo pomembno, da imajo potrošniki podatke in možnost izbire ter zaupajo tem oznakam. Vendar moramo vedeti, da če pri svežem mesu oglašujejo, da je slovenskega porekla, mora biti žival rojena in vzrejena v Sloveniji. Celotna veriga od živali do mesa se mora zgoditi v Sloveniji. Pomembno je, da inšpektorji to nadzirajo," pravi Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije, saj se zadeve drugače kot s pregledom v samem obratu ne da analizirati.

Zaupanje v pošteno in pravilno označevanje se lahko hitro skrha, dodaja in poudarja, da so z anketami ugotovili, da kar od 80 do 90 odstotkov potrošnikov zanima poreklo mesa, kar je bistveno več kot pri drugih živilih.

Najbolj priljubljeno sveže meso je govedina
Slovenija je po podatkih statističnega urada leta 2013 uvozila 86.500 ton mesa, medtem ko ga je pred desetletjem, leta 2004, uvozila zgolj nekaj več kot 40.000 ton. Na drugi strani je bilo leta 2013 izvoženih 43.700 ton mesa, leta 2004 pa 26.700 ton mesa.

Slovenci sicer sodimo med najbolj mesojede narode na svetu. Po podatkih FAO iz 2012 povprečen Slovenec letno konzumira 83,8 kilograma mesa, kar Slovenijo uvršča na 25. mesto na svetu. Največ je bilo konzumiranega svinjskega mesa (41 kilogramov), zatem govejega mesa in piščančjega mesa (21,4 kilograma oz. 19,9 kilograma). Slovenci smo pod povprečjem EU-ja, kar se tiče porabe svežega svinjskega mesa. "Prehranske navade se menjajo in mlajše generacije se prehranjujejo v glavnem z govedino in perutnino. Tako se že največ poje govedine, vsak čas pa bo perutnina prehitela svinjsko meso. Svinjina izgublja veljavo, vendar le pri svežem mesu, ne pa pri izdelkih, ki so skoraj vsi iz svinjskega mesa," pravi Dobnikar.