Država je že decembra lani izvedla prvi del dokapitalizacije Abanke v znesku 348 milijonov evrov, ki ga je takrat vplačala v denarju. Tokratni drugi del dokapitalizacije je država izvedla s stvarnim vložkom v obliki državnih obveznic, vrednim približno 243 milijonov evrov. Simboličnih 56,51 evra je dodala še v denarju.

Prenos na DUTB
Vlada je potrdila tudi seznam slabih posojil Abanke za prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Za obveznosti t. i. slabe banke iz obveznic, ki jih bo ta Abanki dala v zameno za prenesene terjatve, pa bo država po tokratnem sklepu vlade izdala poroštvo v vrednosti največ 448,6 milijona evrov.

NLB in NKBM že prenesla svoje
V DUTB-ju, na katerega sta premoženje letos spomladi dokončno že prenesla podržavljena NLB in NKBM, so zagotovili, da so pripravljeni tudi na prenose slabih terjatev iz tretje podržavljene banke. Dokončani naj bi bili do januarja prihodnje leto.

Skladno z načrtom prestrukturiranja Abanke, ki ga je potrdila Evropska komisija, bodo z nje na DUTB prenesli terjatve v transakcijski vrednosti do 446 milijonov evrov oz. 1,09 milijarde evrov bruto knjigovodske vrednosti.

Evropa soglaša
Evropska komisija je sicer zeleno luč za preostale ukrepe za pomoč Abanki prižgala avgusta. Že decembra lani pa so v Bruslju izdali začasno odločbo, kar je vladi omogočilo, da izvede omenjeni prvi del dokapitalizacije. Banka je takrat prešla v popolno državno last, kot del prestrukturiranja pa so bili odpisani vsi delničarji in imetniki podrejenih lastniških instrumentov.

Združitev Abanke in Banke Celje negotova
Slovenija se je v okviru postopka presoje državne pomoči za Abanko zavezala, da bo po pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje kot posledico morebitne izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank nadaljevala združevanje Abanke in Banke Celje. Najpozneje do konca letošnjega leta mora komisiji predložiti načrt prestrukturiranja združene banke, ki bo podlaga za izdajo njene odločbe za združeno banko.

A usoda tega združevanja je za zdaj še nejasna. Iz Banke Celje so namreč v sredo sporočili, da sicer pripravljajo načrt za združitev z Abanko, a so podpisali tudi dokument o nerazkrivanju podatkov, ki je podlaga za to, da lahko potencialni zasebni investitor opravi skrbni pregled.

Julija so Finance poročale, da naj bi bil najresnejša interesentka za lastniški vstop v Banko Celje ameriška investicijska banka Jefferies, zanjo pa naj bi se zanimala še dva neevropska vlagatelja.

Uprava Banke Celje je vlogo za odobritev državne pomoči oddala konec aprila, potem ko ji od obstoječih lastnikov oz. zasebnih vlagateljev ni uspelo zbrati najmanj 160 milijonov evrov dodatnega kapitala in potem ko je vlada ocenila, da je potrebno ukrepanje po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.