Arhar je za Sobotno prilogo glede zapletov pri prenosu prvih terjatev iz NLB-ja na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) spomnil, da je na podlagi lani sprejetega zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank Slovenija z Evropsko centralno banko (ECB) dolgo usklajevala izvedbeno uredbo.

"Zdaj naj bi bila glavni problem cena terjatev, a ta uredba vključuje formulo, kako prideš do te cene. K tej formuli je ECB dal soglasje," je dejal nekdanji guverner Banke Slovenije. Arhar se sprašuje, kako so torej pri bančnem sistemu dogovorjene stvari med Evropsko komisijo in ECB-jem. "Iskreno rečeno; ne vem, ali ima Bruselj še eno, svojo formulo. Ali pa nam bo, pošteno povedano, potem ko bomo kar koli ugotovili, po kateri koli formuli, narekoval, naj znižamo ceno še za 10 odstotkov," je dejal Arhar.

Stališče Evropske komisije je ob tem strnil z besedami "čas ni več zlato, nič hudega ni, če boste to storili pozneje, pomembna je vsebina". "In kakšna je zdaj ta vsebina, ki jo zahtevajo od nas, te formule pa še nisem videl. Zdaj ne vem, kdo pije in kdo plača. Resnično ne vem in nimam sogovornika," je dodal. Na DUTB-ju po njegovih besedah prenos terjatev iz NLB-ja zdaj pričakujejo konec poletja, a tudi oni glede odločitev Bruslja nimajo podrobnejših informacij.
Upa, da ni skritih motivov
Primer reševanja švedske bančne krize z začetka 90. let je po njegovem mnenju postavil dober precedens, in sicer, da pri reševanju slabih posojil bank ne smemo pod splošno raven slabih posojil, če želimo zavarovati konkurenco. To je ponazoril s številkami - v slovenskem bančnem sistemu je po zadnjih ocenah 15,2 odstotka posojil slabih. V NLB-ju ta številka znaša 28 odstotkov in po sanaciji ne bi smela iti pod 15,2 odstotka. A bi se hkrati z manjšanjem števila slabih posojil v NLB-ju znižala tudi splošna raven, zato je treba biti zelo previden, je opozoril.

Ob tem pa je Arhar izrazil upanje, da v zgodbi s sanacijo slovenskega bančnega sistema ne obstajajo kakšni drugi interesi. "Upam, da ni kje kakšna tiha želja, da bi se tukaj stvari izvajale po ciprskem modelu. Pošteno povedano. Z njihovo pomočjo in s pogojevanjem," je dejal.

Tudi opozorila Evropske komisije glede uravnoteževanja slovenskih javnih financ Arharja ne presenečajo. Po njegovih besedah ni takšno ravnanje nič posebnega, ko gre za odnos do majhnih članic. "Kadar je dolžnik (pre)velik, je skrb kreditorjev, oni morajo najti rešitve. Če je majhen, lahko od njega zahtevaš vse, kar se spomniš," je bil oster.
Tako se je mudilo, zdaj pa …
Ne preseneča ga niti zahteva po neodvisnem pregledu kakovosti aktive slovenskih bank, saj so to zahtevali tudi v drugih državah. "Se je pa v preteklosti vse tako mudilo, zdaj se pa ne mudi in je za vse dovolj časa," je pripomnil.

Arhar sicer tudi za letos ne pričakuje "nič dobrega" glede poslovanja slovenskih bank (lani so bančne izgube znašale 606 milijonov evrov), glavni razlog za to pa vidi v padanju neto obrestnih prihodkov. Banke namreč trenutno plačujejo več za obresti depozitov, kot dobijo nazaj z obrestmi od posojil gospodinjstvom, ki so v veliki meri vezana na euribor. Na obzorju pa so še nove napovedi znižanja euriborja, zaradi česar smo že v začaranem krogu, je izpostavil.

"Res se je v zadnjem času upočasnilo poslabševanje aktive bank, a nimamo gospodarske rasti in hkrati se krči bilančna vsota, in se bo še krčila, ob tem pa padajo bonitetne ocene države in bank," je nadaljeval Arhar. Izpostavil je še visoko zadolženost slovenskih bank pri ECB-ju, za okoli štiri milijarde evrov, in pa vse večje davčne obremenitve bank. Opomnil je, da je Japonska po podobnem položaju potrebovala 15 let, preden se je znova začela normalna posojilna dejavnost bank.
Potreben bo oster prelom s preteklim ravnanjem
Arhar je obžaloval, da je država kot najpomembnejši lastnik tako omahovala s potrebnimi dokapitalizacijami ključnih bank, zaradi česar je ustvarjala nezaupanje in dajala slab vtis tujini.

"Odgovoren lastnik se po bančnem zakonu zaveda svoje odgovornosti in odreagira brez opomina," je bil jasen. Tej praksi je treba narediti konec, tudi zaradi po njegovih besedah upravičenega ogorčenja v javnosti, ki se upravičeno sprašuje, zakaj lahko za banke "z levo roko" namenjamo na stotine milijonov evrov in zakaj so nekateri svete krave, nekateri pa nič. Tu vidi samo dve rešitvi - ali povsem drugačen način delovanja ali pa popolno prodajo.

Glede svojega poslanstva v NLB-ju je Arhar dejal, da je treba najprej postaviti pravo diagnozo in se seznaniti s stanjem. Glede uprave banke pa je rekel: "Dobri zgledi se morajo začeti na vrhu. Če na vrhu ni zgleda, si vsak po svoje predstavlja pravice."
Medjo čakajo težki pogovori
Na vprašanje, ali torej predsednik uprave Janko Medja uživa njegovo zaupanje, je Arhar odgovoril, da je ena izmed nalog preveritev pogodbe s kadrovsko agencijo Korn Ferry. "Povedal sem, da je velika napaka, da se ta zadeva toliko časa vleče in da je ni rešil že stari nadzorni svet. Ugotoviti moramo, kaj je res, presekati tisto, o čemer se govori, in reči bobu bob," je dejal.

Od uprave je zahteval podatke, a pravi, da še ni videl nobenega papirja. "Od komisije za revizijo v novem nadzornem svetu smo zahtevali, da vse to korektno in pošteno pregleda in oceni. In da seveda jasno povemo, kakšne posledice sledijo, če stvari ne bi bile v redu," je povedal. Od uprave pričakuje tudi jasno sliko in projekcije poslovanja ob polletju.