Arhar, ki je sodeloval pri reševanju spora med Ljubljano in Zagrebom glede problematike Ljubljanske banke (LB), je dejal, da ne glede na to, da hrvaško sodišče pravi, da memorandum z Mokric ni mednarodna pogodba, ni pričakoval takega razvoja dogodkov. Hrvaški Večernji list namreč navaja, da bo sodišče nadaljevalo postopek v primeru ene izmed tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB-ju.

Ob tem je Arhar izpostavil, da banke niso originalni tožniki, ker so dobile mandat hrvaške vlade. Torej je v ozadju hrvaška vlada, zato je taka novica res veliko presenečenje, je za TV Slovenija dejal Arhar.

Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca pa bo Hrvaška Evropi in svetu težko razlagala, da memorandum, s katerim se je zavezala, da bo ustavila postopke proti slovenskim bankam na hrvaških sodiščih, dokler ne bo dosežena celovita rešitev spora o LB-ju, ni bil sporazum med državama in ni določil, da je to vprašanje nasledstva. "Ne razumem, zakaj se Hrvaška glede memoranduma poslužuje takih razlag," je v odzivu na pisanje hrvaškega časnika dejal Erjavec.

Ljubljana na svojem, Zagreb pa na svojem bregu
V memorandumu med vladama, ki sta ga tedanja premierja Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Zoran Milanović, podpisala 11. marca letos na Mokricah, se je hrvaška vlada zavezala, da bo ustavila vse postopke proti slovenskim bankam, dokler ne bo dosežena celovita rešitev spora o LB-ju, ki jo bosta državi iskali v okviru nasledstva.

Ljubljana vztraja, da je spor o LB-ju treba urejati v okviru sukcesije in da med pogajanji ni mogoče istočasno iskati rešitve na sodiščih. Hrvaška vlada pa poudarja, da so večkrat pojasnili, da so opravili svoj del posla iz memoranduma, s tem ko so dali navodila bankam, te pa naprej svojim odvetnikom, naj ustavijo postopke, povezane z LB-jem.