Postopek agencije zoper še dve sprva osumljeni podjetji, SGP Pomgrad in Kolektor Koling, pa je bil po informacijah Financ ustavljen. Na agenciji vsebine odločbe za zdaj še ne razkrivajo, saj je še niso prevzele vse stranke v postopku, so pa za časnik potrdili, da so 21. maja izdali odločbo in končali postopek o ugotavljanju kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence v postopku oddaje javnega naročila gradbenih in obrtniških del za mariborsko urgenco.

Kot pišejo Finance, naj bi bilo v odločbi ugotovljeno, da so se omenjena podjetja pri tem poslu sporazumela in dogovorjeno oddala ponudbe ter sodelovala pri izvajanju predmeta javnega naročila, s čimer so posredno ali neposredno določala prodajno ceno.

GH Holding: Horizontalno povezovanje, ne kartel
Na predlanski prvi razpis za gradnjo urgence v UKC-ju Maribor so se prijavili Strabag, Kolektor Koling in GH Holding s ponudbami od 10,5 do 17,7 milijona evrov, revizijski zahtevek pa sta dala Tames in Begrad, ki se sploh nista prijavila. Na ponovljeni razpis se je prijavil samo GH Holding s partnerji Tamesom, Begradom in Kolektor Kolingom in ceno 18,7 milijona evrov. V pogajanjih z ministrstvom so privolili v znižanje na 13,3 milijona evrov.

Sume kartelnega dogovarjanja je pred letom in pol agenciji prijavil takratni minister za zdravje Tomaž Gantar. Kljub sumom se je z GH Holdingom vseeno pogajal, ker bi sicer Maribor zaradi izgube evropskega denarja lahko ostal brez nove urgence. Prvi mož GH Holdinga Blaž Miklavčič je za časnik povedal, da so nekdanjega ministra, zdaj pa poslanca DeSUS-a kazensko ovadili zaradi suma zlorabe uradnega položaja pri mreži urgenc.

Dodal je, da je odločba AVK-ja enostranska in se z njo ne strinjajo, saj njihovih dokazov naj ne bi upoštevali, zato bodo svoj prav dokazali na sodišču. Agencija naj bi po njegovem mnenju običajno horizontalno povezovanje podjetij zamešala s kartelom.

Gradnja mariborske urgence je sicer tik pred koncem, po Miklavčičevih besedah pa končna cena ostaja skoraj v okviru dogovorjenega. Na naročnika so sicer naslovili zahtevek za okoli 150.000 evrov zaradi dodatnih stroškov, ki so nastali, ker so lahko začeli delati šele tri mesece po podpisu pogodbe. Na ministrstvu so njihov zahtevek zavrnili, gradbeni partnerji pa bodo denar skušali izsiliti prek sodišča, še dodajajo Finance.