Neugodna gibanja v gospodarstvu, postopno manjšanje prihodkov v trgovini in drugih storitvah ter slabe razmere v gradbeništvu slabšajo razmere na trgu dela, v najnovejši oceni gospodarskih in finančnih gibanj ocenjuje Banka Slovenije.

Stopnja brezposelnosti je sicer skoraj nespremenjena pri 8,4 odstotka, vendar se manjša število delovno aktivnih. Predvsem zaradi opuščanja iskanja zaposlitve. V javnem sektorju se medletna rast števila delovno aktivnih oseb upočasnjuje, v nekaterih dejavnostih pa se število delovno aktivnih oseb že manjša. Hkrati se tudi veča delež brezposelnih z višjo stopnjo izobrazbe.

Slovenski izvozniki so sicer večinoma uspeli šibko povpraševanje iz evrskega območja nadomestiti s povečano prodajo na druge trge. Zaupanje v večini dejavnosti zasebnega sektorja še pada, nizko pa ostaja tudi zaupanje potrošnikov.

Stroški dela v zasebnem sektorju se manjšajo zaradi neugodnih razmer, v javnem sektorju pa zaradi potrebne fiskalne konsolidacije. K nižanju kupne moči gospodinjstev v zadnjih mesecih dodatno prispeva tudi dokaj visoka rast cen.

Fiskalni ukrepi vplivajo na rast cen
Medletna inflacija se je oktobra na mesečni ravni znižala za 0,5 odstotne točke, na 3,2 odstotka. Na rast cen v vedno večji meri vplivajo fiskalni ukrepi, predvsem trošarine, takse, komunalne storitve in znižanje subvencij za šolsko prehrano. Ti ukrepi prispevajo več kot tretjino k skupni rasti cen.

Novi varčevalni ukrepi bi lahko pospešili inflacijo
Dodatni fiskalni ukrepi, predvideni v predlogu proračunov za prihodnji dve leti, bi lahko inflacijo prehodno še dodatno povišali. Osnovna inflacija ostaja nizka in je v zadnjih treh letih zaostala za povprečjem evrskega območja. To tudi odraža neugodne makroekonomske razmere, ki omejujejo možnosti, da bi se inflacija trajneje dvignila, menijo pri Banki Slovenije.