Tako se bodo banke v primeru pomanjkanja kapitala morale najprej obrniti na svoje lastnike in upnike, šele potem pa bodo lahko zaprosile za državno pomoč. Vendar tudi ta ne bo več samoumevna, saj bodo banke morale predložiti tudi program prestrukturiranja, s katerim bodo lahko prepričale državo, da bodo na dolgi rok postale dobičkonosne.

Dokapitalizacija brez programa ne bo več mogoča, izjemoma jo bo komisija lahko v nujnih primerih odobrila, vendar le na podlagi mnenja kompetentnega nadzornika, ki bo potrdil, da je potrebna nujna intervencija. Če katere banke ne bo mogoče oživiti, pa bo treba komisiji predložiti načrt zmanjšanja obsega njenega delovanja.

Nova pravila, ki sledijo zakonodajnim spremembam v EU-ju so pomembna tudi za sanacijo slovenskega bančnega sistema. Sicer nova pravila že izvajajo v NLB-ju in NKBM-u, kjer bodo morali pred prenosom terjatev na t. i. slabo banko končati preglede in obremenitvene teste. V Bruselj pa bodo morali poslati tudi natančen program prestrukturiranja.

Vlogo za prenos slabih terjatev je vložila tudi Abanka, ki pa trenutno sredstva za dokapitalizacijo išče tudi med zasebnimi vlagatelji, saj država ni, vsaj neposredno, njen največji lastnik.