Razlog, da banke niso dobile povrnjenih posojil, je v tem, da so posojilojemalci dobili denar, ga porabili, potem pa ga niso bili sposobni vrniti oz. ga v manjšem številu niso želeli. "Zavedati se moramo, da je bil posamičen največji dejavnik kriza, so pa tudi drugi dejavniki," je povedal Medja.

Med drugimi, ki so pripeljali do neodplačanih posojil, je naštel še nepravilen sistem upravljanja s tveganji, večje ali manjše kršitve internih pravil in postopkov ter v približno desetini primerov prevare. "To niso izključujoči se dejavniki, v enem slabem posojilu so lahko navzoči vsi štirje," je opozoril.

Vendar če krize ne bi bilo, bi po njegovih besedah morda nekatera posojila verjetno bila poplačana, pa čeprav je nanje vplival dejavnik kršitev internih pravil, sum kaznivih dejanj ali nepravilnega procesa.

Medja je še povedal, da večina slabih posojil v NLB-ju izvira iz obdobja pred letom 2006 in iz leta 2007, nekaj pa tudi iz leta 2008.

Trenutno vodijo pregled poslovanja z 200 največjimi neplačniki, ki imajo več kot 2000 posamičnih posojilnih poslov. To po njegovi oceni predstavlja več kot polovico vseh izgub NLB-ja.

Povedal je še, da so, kjer so ugotovili sume prevar in kaznivih dejanj, pristopili h kazenski ovadbi in se odločili tudi za odškodninske tožbe.

Medja, ki je bil v tistem času zaposlen v manjši banki v tuji lasti, je še povedal, da je v NLB-ju kot največjem igralcu na trgu veljalo prepričanje, da ne more iti nič narobe. Spominja se, da so stranke hodile od banke do banke, posojilo pa vzele pri tisti, ki je najmanj spraševala. "Morda so pisali posojilne predloge samo zato, da so bili, niso pa preverjali, ali je projekt zdrav," je dejal.

Pričata še Hauc in Lenič
Tudi v NKBM-ju so vložili kazenske ovadbe, kjer so zaznali sum kaznivih dejanj. Kot je povedal predsednik uprave Aleš Hauc, so po njegovem prihodu na čelo banke aprila 2012 takoj uvedli forenzično revizijo.

Tudi Hauc je mnenja, da večina vzrokov za slabe kredite izhaja iz finančne in gospodarske krize, kot pa so pokazale analize, so v banki pomanjkljivo skrbeli in upoštevali predpise pri odobravanju kreditov. "Lani smo kreditne odbore povsem prenovili z ljudmi, ki so prišli od zunaj," je povedal.

Hauc je še dejal, da je prekinitev agonije mogoče doseči s tem, da se temeljito prenovijo poslovni procesi in onemogoči samovoljo posameznikov in vplive interesnih skupin. Kot je nakazal, pojava slabih kreditov ni mogoče povsem izključiti, saj tudi, če vse kaže na čudovito poslovanje podjetja, se lahko nekaj zalomi.

Največ slabih kreditov običajno pride ravno v času konjunkture, ko verjetno pozornost in potrebna skrbnost popusti, je dejal Hauc. Da so bili v konjunkturi standardi odobravanja kreditov nekoliko zrahljani, meni tudi predsednik uprave Abanke Jože Lenič. Dejal, da banke niso bile pripravljene na poslovanje v okolju finančne in gospodarske krize.

Lenič, ki je predsednik uprave Abanke od januarja 2011, nima informacij, da bi bil kakšen kredit odobren na podlagi političnih pritiskov. Dokazov o tem nima niti Hauc, ki pa je slišal govorice na to temo. "Veliko ljudi mi je govorilo o pritiskih na prejšnjo upravo, a to so le govorice," je dejal, Matevž Frangež (SD) pa je spomnil, da so vse dosedanje priče zavrnile obstoj takšnih pritiskov v preteklosti.

Pred komisijo že predsedniki nadzornih svetov bank
Komisija, ki želi razjasniti, ali so bili nosilci javnih oziroma političnih funkcij vpleteni v sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v bankah v lasti države, je v sredo zaslišala predsednike nadzornih svetov vseh treh bank.

Na vprašanja, kdo je odgovoren za šestmilijardno luknjo v slovenskih bankah, so do zdaj vse zaslišane priče odgovarjale, da so ravnale strokovno in v skladu z zakonodajo. Večinoma so težave bank pripisale finančni in gospodarski krizi, ki je vodila v padec gospodarske dejavnosti in nezmožnost podjetij za odplačevanje posojil.