Po podatkih statističnega urada se je desezoniziran in koledarju prilagojen BDP v drugem četrtletju 2014 glede na prejšnje četrtletje povečal za 0,7 odstotka, glede na tretje četrtletje 2013 pa za 3,1 odstotka.

"Pozitivni trendi so se nadaljevali tudi v tretjem četrtletju. Če bi imeli takšno rast, torej 3,2-odstotno, tudi v četrtem četrtletju, bi Slovenija letos dosegla približno 2,8-odstotno gospodarsko rast," je pojasnil Anže Podnar iz oddelka za nacionalne račune na statističnem uradu in dodal, da pri tem ne gre za napoved, ampak hitro oceno.

Gonilo rasti je bil tudi tokrat izvoz, ki raste že osem četrtletij zapored, tokrat se je okrepil za 6,8 odstotka, predvsem zaradi večjega izvoza blaga. Ta je bil večji za 8,2 odstotka, za 5,5 odstotka se je okrepil tudi uvoz, predvsem zaradi visoke rasti uvoza motornih vozil.

Domača poraba se je tokrat povečala za 1,9 odstotka, predvsem zaradi visoke rasti bruto naložb v osnovna sredstva, ki so se povečale za 7,2 odstotka. Tu so s 14-odstotno rastjo vodile naložbe v zgradbe in objekte.
Avtomobili so vroče blago
Povečala se je tudi končna poraba, in sicer za 0,6 odstotka. Zasebna poraba se je v tem četrtletju povečala za 0,8 odstotka, dobro pa se je okrepila poraba trajnih proizvodov, ki se je v tem četrtletju povečala za 9,5 odstotka, predvsem na račun visoke rasti nakupov avtomobilov (14 odstotkov). Nakupi drugih dobrin so se zmanjšali za 0,3 odstotka.
Vse od začetka krize pa se zmanjšujejo naložbe v stanovanjske zgradbe, ki so se v tem četrtletju zmanjšale za 3,8 odstotka. Upadle so naložbe v opremo in stroje. Vrednost teh je bila nižja za 2,7 odstotka.

Izdatki države se tokrat po daljšem obdobju zmanjševanja niso zmanjšali, temveč so ostali na enaki ravni kot pred letom dni, predvsem zaradi rasti stroškov blaga in storitev (ti so se povečali za 3,3 odstotka). V tretjem četrtletju se je povečala tudi skupna dodana vrednost gospodarstva, in sicer za 3,7 odstotka, kar je največ od začetka krize.

UMAR: Povečuje se potrošnja gospodinjstev
Nadaljevanje gospodarske rasti je bilo po ocenah urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) predvsem posledica pospešitve rasti izvoza, pozitiven pa je bil tudi prispevek domače potrošnje. Ob tem še dodajajo, da je na krepitev potrošnje gospodinjstev vpliva predvsem izboljšanje razmer na trgu dela in razpoloženja potrošnikov. Kljub temu Slovenija sodi med države, ki najbolj zaostajajo za predkrizno ravnjo.

"Nadaljnja krepitev medletne rasti izvoza je posledica večjega izvoza v države EU. To ob sicer šibkem okrevanju gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah povezujemo z izboljšanjem izvozne konkurenčnosti in tudi z nekaterimi večjimi izvoznimi posli v zadnjem obdobju," so pojasnili v Umarju.

GZS: Rast ne bo več tako sunkovita
Visoka gospodarska rast v tretjem letošnjem četrtletju je spodbudna. Vendar pa bo podoben tempo rasti bruto domačega proizvoda (BDP) težko ohraniti, opozarjajo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Združenju Manager. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) stavijo predvsem na nadaljnjo krepitev domače potrošnje.

Na GZS-ju podobno kot Umar je navajajo, da je visoka rast odraz dobrih rezultatov izvoznih podjetij z visoko dodano vrednostjo, bolj optimističnih potrošnikov, začasnega dviga investicij in tudi zaustavitve varčevanja države. Vendar rast v prihodnje ne bo več tako skokovita. "Investicije, ki so zabeležile sedemodstotno rast, so bile podkrepljene z evropskimi projekti, kjer pa se že kaže umirjenje in v naslednjem četrtletju ne upamo pričakovati več takšne rasti," opozarjajo v gospodarski zbornici.

Hvala, Hrvaška
Veliki delež pri krepitvi slovenskega BDP-ja so imele tudi naložbe hrvaških podjetij v Sloveniji, pa je ocenil slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk v pogovoru za poslovni tednik Lider. V zadnjih nekaj letih so se hrvaške naložbe v Sloveniji približale milijardi evrov in predstavljajo velik del slovenskega BDP-ja, je dejal.

Spomnil je na vlaganja Atlantic grupe, Agrokorja in LRH Liburnije oz. Hotelov Cavtat, kot tudi interes rovinjske skupine Adris za vlaganja na zavarovalniškem trgu. "Hrvati dobesedno tekmujejo, kdo bo več vložil. To je dobro, ker pomeni, da ima Slovenija dobro klimo za vlagatelje," je dejal Volk za današnji Lider.

Dodal je, da so slovenske izkušnje z naložbami na Hrvaškem zelo pozitivne. "Bile so velike, a so se skrčile v zadnjih letih. V letu 2013 skoraj ni bilo tujih vlaganj. Slovenija je samo sledila trendom," je povedal.