Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države je po Križaničevih besedah o dokapitalizaciji NKBM-ja odločala samostojno, vlada pa pri tem ni rekla ne da ne ne. Foto: MMC RTV SLO
Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države je po Križaničevih besedah o dokapitalizaciji NKBM-ja odločala samostojno, vlada pa pri tem ni rekla ne da ne ne. Foto: MMC RTV SLO
NKBM
Kot kaže, v primeru dokapitalizacije NKBM-ja ni bilo usklajenega dogovora tistih, ki izvajajo lastniško funkcijo v banki, ugotavljajo bančniki. Foto: BoBo
Mitja Gaspari
Vlada se bo skupaj s partnerji umaknila na sorazmerno nižji delež v podjetjih. Ta ne bo več omejen na 25 odstotkov in eno delnico, ampak na delež, ki bo skupaj s partnerji zagotavljal stabilno lastništvo, je pojasnil Gaspari. Foto: MMC RTV SLO
Križanič in Gaspari o vzdržnosti javnih financ

Minister meni, da je cena dokapitalizacijske delnice NKBM-ja zelo nizka, kar pomeni, da je neprivlačna za vlagatelje. Zato meni, da bo naložbo mogoče precej hitro z donosom prodati. Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države je po Križaničevih besedah o dokapitalizaciji NKBM-ja odločala samostojno, vlada pa pri tem ni rekla niti da niti ne. Kot je znano, morajo Gen energija, Elektro Slovenije in Pošta Slovenije, ker je državi zmanjkalo denarja, sodelovati pri dokapitalizaciji NKBM-ja. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari pa je na predstavitvi dopolnjenega programa stabilnosti dejal, da načelno nasprotuje udeležbi nefinančnih družb pri financiranju finančnih podjetij.

Bančniki: Država je v tujino poslala slabe signale
Da bo dogajanje glede dokapitalizacije NKBM-ja na mednarodne trge posredovalo slabe signale, saj predstavniki lastnika niso bili usklajeni, pa so v oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija izpostavili predsedniki uprav nekaterih največjih bank v Sloveniji. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić se namreč ni strinjala s potezo agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki je s sklepom državnim podjetjem Gen Energija, Elektro Slovenije in Pošta Slovenije naložila sodelovanje pri dokapitalizaciji NKBM. Bančniki zato opozarjajo, da to lahko škodi ne le banki, temveč slovenskemu bančnemu sistemu na splošno. Če investitorji zaslutijo, da ni usklajenosti lastnikov, potem to ni dobro, je prepričan predsednik uprave NLB Božo Jašovič. Predsednici upravnega odbora SKB banke Cvetki Selšek pa se zdi še zlasti sporna poteza AUKN-ja, saj je prepričana, da je banka s tem izgubila priložnost za pridobitev odgovornega dolgoročnega lastnika, obenem pa bo imel nakup dokapitalizacijskih delnic za omenjena podjetja prej negativne kot pozitivne posledice. S tem se strinja tudi predsednik uprave Unicredit banke Slovenija France Arhar, ki je opozoril še na slabo vladno menedžersko kulturo. Dejal je, da se s takšnim govorjenjem o NKBM, ki si želi kotirati na tuji borzi, banki dela veliko škodo in dodal, da vse to slabo vpliva na splošen vtis o celotnem bančnem sistemu in škodi splošni finančni stabilnosti.

Vlada bo skupaj s partnerji znižala deleže
Vlada se bo zato bo besedah Gasparija skupaj s partnerji v strateških finančih podjetjih umaknila na sorazmerno nižji delež. Ta ne bo več omejen na 25 odstotkov in eno delnico, ampak na delež, ki bo skupaj s partnerji zagotavljal stabilno lastništvo, preostalo lastništvo pa bo razpršeno in bo kotiralo na borzi. Križanič je pristavil, da bodo s tem poskušali posnemati lastniško strukturo nekaterih stabilnih finančnih ustanov v starih članicah Evropske unije.

Nato bi sledila prodaja posrednih ali neposrednih lastniških deležev države, ki presegajo predvideno raven. Modernizacija lastništva je po Križaničevih besedah izvedljiva sorazmerno hitro po potrditvi strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami države v državnem zboru, najverjetneje v drugi polovici letošnjega leta.

Uravnotežen javnofinančni položaj naj bi Slovenija dosegla do konca leta 2016
Križanič in Gaspari sta sicer predstavljala dopolnjen program stabilnosti, ki ga je vlada sprejela v četrtek. Za zdaj o načrtih za kratkoročno in srednjeročno stabilizacijo javnih financ tečejo pogovori z Evropsko komisijo in socialnimi partnerji. Dopolnjeni program določa, da se bo do konca leta 2013 javnofinančni primanjkljaj znižal pod tri odstotke BDP-ja in da se ciklično prilagojen javnofinančni primanjkljaj do konca leta 2015 zniža pod odstotek BDP-ja, uravnotežen javnofinančni položaj pa naj bi Slovenija dosegla do konca leta 2016.

Brez pokojninske reforme bodo potrebni zelo ostri kratkoročni varčevalni oziroma prilagoditveni ukrepi. Leta 2020 bo izdatkov za pokojnine za eno milijardo evrov oziroma okoli dva odstotka BDP-ja, zato bo temu ustrezno treba zmanjšati druge javnofinančne izdatke. Bistvo pokojninske reforme je po Gasparijevih besedah v tem, da se pravočasno začne proces, ki bo omogočil prilagoditev novim potrebam.

Križanič in Gaspari o vzdržnosti javnih financ