Na podlagi študije se bo Gazprom odločil, ali bo plinovod do severne Italije tekel čez Madžarsko in avstrijski Baumgarten ali čez Slovenijo, je v sredo v Moskvi povedal vodja oddelka za projekte pri ruskem plinskem velikanu Gazprom Leonid Čugunov.

Po mnenju generalnega direktorja direktorata za energijo na gospodarskem ministrstvu Janeza Kopača pa je realneje, da bo plinovod Južni tok šel do Italije skozi Slovenijo. "Mi mislimo, da je bolj verjetno, da bo šla trasa čez Slovenijo kot čez Avstrijo," je dejal.

Pojasnil je, da se Gazprom nikoli vnaprej noče opredeliti, kje bo plinovod potekal, Slovenija pa se je vedno omenjala kot potencialna država, skozi katero bo tekel Južni tok.

"Odnosi med Slovenijo in Rusijo so zelo dobri"
Na srečanju z novinarji iz držav, ki sodelujejo pri projektu gradnje plinovoda Južni tok, pa je podpredsednik Gazproma Aleksander Medvedjev dejal, da so odnosi med Slovenijo in Rusijo zelo dobri. "Kljub porazu Rusije proti Sloveniji v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v nogometu imamo s Slovenijo zelo dobre odnose," je povedal v šali.

Povedal je, da sta se v torek v Moskvi sešla prvi mož Gazproma Aleksej Miller in slovenska ministrica za gospodarstvo Darja Radić, ki na obisku v Rusiji trenutno spremlja predsednika republike Danila Türka. Delovno srečanje, na katerem sta sogovornika med drugim govorila o sodelovanju na področju energetike, je bilo zelo dobro, zagotavlja Medvedjev.

Bo v priprave na Južni tok vključena tudi Romunija?
Gazprom je sporazume o sodelovanju pri projektu že podpisal z Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko, Grčijo, Slovenijo, Hrvaško, Turčijo in Avstrijo, vendar naj bi pri projektu po novem sodelovala tudi Makedonija, Gazprom pa ne izključuje niti sodelovanja z Romunijo.

Tudi nedavni podpis sporazuma z Bolgarijo po besedah Medvedjeva ne pomeni nujno, da je Romunija izključena iz procesa priprav na Južni tok. Gazprom zdaj končuje tehnično-ekonomsko analizo možnosti izvedbe projekta v Romuniji. "Ko bodo rezultati znani, se bomo lahko odločili, kje bo optimalna trasa za Južni tok," je pojasnil.

Čugunov: Tranzita čez Hrvaško ne bo
Pri tem obstaja več možnosti. Plinovod bodo po novem sestavljale štiri cevi, ki gredo lahko skozi eno ali skozi drugo državo, lahko pa so razdeljene in gredo v različne države, je pojasnil podpredsednik družbe. Zagotovil je, da bo Gazprom odločitev sprejel na podlagi gospodarske učinkovitosti, politika pa pri tem ne bo imela nobene vloge. Čugunov je pri tem dodal, da "tranzita čez Hrvaško ne bo".

Medvedjev ugotavlja, da projekt gradnje plinovoda Južni tok poteka dobro. "Napredujemo s polno hitrostjo," je zagotovil in napovedal, da bo prvi plin po plinovodu Južni tok v Evropo stekel leta 2015.

Gazprom: Želimo oblikovati varnejši in učinkovitejši sistem
Gazprom želi z gradnjo plinovoda Južni tok, po katerem naj bi na evropski trg letno steklo približno 63 milijard kubičnih metrov plina, diverzificirati mogoče poti oskrbe s plinom v Evropi in se izogniti neposlušnim tranzitnim državam, kot je Ukrajina. Z njo se je Rusija v preteklih letih zapletla v več plinskih sporov, zaradi česar je bila motena oskrba s plinom v Evropo.

"Tega si v prihodnosti ne moremo privoščiti," je opozoril Medvedjev in dodal, da želi ruska družba oblikovati varnejši in učinkovitejši sistem za oskrbo s plinom v Evropi. Diverzifikacija je dobra tako za Rusijo kot tudi Evropo, je prepričan.

Medvedjev: Nabucco ni konkurenca Južnemu toku
Načrtovanega plinovoda Nabucco, ki ga podpira tudi EU, se Medvedjev ne boji. Ta plinovod ne pomeni konkurence Južnemu toku, za katerega ima Rusija vse pogoje, da ga uspešno izvede, meni. Ima plin, trg, potrebno tehnično znanje in dobre partnerje, navaja Medvedjev.

Medtem ko Južni tok teži k diverzifikaciji tranzitnih poti za pošiljanje ruskega plina na evropski trg, si Nabucco prizadeva za diverzifikacijo virov, ki Evropi zagotavljajo plin, je dejal Medvedjev. Dodal je, da ima Gazprom dovolj velike zaloge plina tako za domače kot tuje potrebe.