Predlog zakona odškodovancem tako med drugim prinaša pravico do dostopa do podatkov, ki jih Banka Slovenije zaradi varovanja različnih vrst tajnosti, ne želi razkriti, je za TV Slovenija poročal Viki Twrdy. Če bo zakon, ki bo v javni obravnavi 30 dni, sprejet, bo lahko sodišče za potrebe pravdnega postopka od Banke Slovenije, ki bo nosila dokazno breme v postopku, terjalo razkritje za postopek potrebnih podatkov. Predvsem kako globoka je bila luknja v domačih bankah in kako so jo izračunali.

Predlog zakona predvideva tudi način izračuna odškodnine, če bi sodišče ugotovilo, da Banka Slovenije ali država pri sanaciji bank nista pravilno ravnali. Pripravo zakona je finančnemu ministrstvu oktobra lani naložilo ustavno sodišče, saj je razsodilo, da izbrisani imetniki obveznic in delnic niso imeli na razpolago učinkovitega sodnega varstva pri izbrisu njihovih vrednostnih papirjev.

Če bo zakon sprejet, bo sodišče lahko preverjalo, ali so bili imetniki izbrisanih podrejenih dolžniških instrumentov z izbrisom na slabšem, kot bi bili, če bi banke šle v stečaj (tako bo preverjalo, ali so bile cenitve pravilno opravljene, ali so bili cenilci primerni, ali so bili uporabljeni primerni podatki …). Ne bo pa sodišče preverjalo same dokapitalizacije, poroštev države, prenosa tveganih postavk in njihove vrednosti.

Tožbo bo lahko vložil tisti, ki je bil na dan izrednega ukrepa lastnik vsaj 10-odstotnega deleža kapitala banke, na katero se nanaša odločba Banke Slovenije, oz. če je terjatev te osebe pred izrednim ukrepom presegala 100.000 evrov. Tožniki bodo tožbo lahko vložili proti Banki Slovenije ali državi, od izida postopka pa bo nato odvisno, kdo bo kril morebitno odškodnino. Sojenje bo vodil senat treh sodnikov, predlog zakona pa omogoča tudi združevanje tožb, če se bodo nanašale na isto odločbo.