Kaj bi se zgodilo, če bi Savo, lastnico prestižnih hotelov na Obali, Bledu in Ptuju ter v Radencih in Moravskih Toplicah, prodali Madžarom? V oddaji Studio City se je Marcel Štefančič jr. o tem pogovarjal z z nekdanjim direktorjem Grand hotela Union Bogdanom Lipovškom.
Ali vas je presenetilo, da so se te dni spet pojavile govorice, da naj bi Savo, med drugim lastnico serije prestižnih hotelov, prodali Madžarom?
Ne, pravzaprav sploh ne.
Ker?
Zaradi tega, ker je bilo to že nekaj časa v zraku. Zdaj seveda, specifično Madžarom, je pravzaprav zdaj nova stvar, ampak, da naj bi bilo to prodano, ta zgodba se vleče že več kot dve leti.
Kakšno zvezo ima to s slovenskim turističnim holdingom, o katerem smo toliko slišali? Sava je bila vendarle predvidena kot paradni konj tega holdinga.
Saj turističnega holdinga sploh ne more biti brez Save. Sava je največji igralec v slovenskem turizmu. Moramo računati, da gre za okoli 2800 sob na najbolj ekskluzivnih pozicijah v Sloveniji in brez Save je turistični holding zbirka enega drobižka. Ne podcenjujem firm, ki so tam notri, ampak Sava je ključni dejavnik.
Sava je mamljiva zaradi hotelov.
Ja.
Ampak, kdo odloča o prodaji? Sklad York?
York je neki drug jeziček na tehtnici. York je finančni sklad. Finančni skladi niso nikoli dolgoročni strateški lastniki. Njihova namera je zelo špekulativna, kar ne pomeni, da je to zdaj nekaj narobe. Logično, v kapitalizmu cenejše kupiš in potem izčrpaš podjetje do take mere, da povrneš kupnino, in ga potem prodaš seveda.
York bi to prodal, ampak ne nujno Madžarom. Zakaj bi nujno Madžarom?
To sploh ni nujno, da bi prodal Madžarom. Moja ocena je, da je prodaja Madžarom prišla v igro, ker je Orban gospodu Janši izdal račun za stvari, ki so bile financirane v Slovenijo iz Madžarske.
Ampak, kaj potem Yorku zvijajo roke ali kaj?
York je lahko tudi morda prišel v kakršne koli težave in je prisiljen to prodati. Če York ni v teh težavah, govori se, da je to neki ameriški ali pa luksemburški sklad, je v Yorku denar, ki je šel iz Slovenije ven. To je slovenski denar, ki se potem vrača nazaj. Če York ni prisiljen ali pod pritiskom, da to proda, lahko proda komur koli, in ne seveda Madžarom. Druga stvar pa je, kakšne so seveda okoliščine in ali so lastniki Yorka morda komu dolžni in seveda v tem primeru niso popolnoma neodvisni, svobodni pri prodaji.
SDH in KAD imata 47 odstotkov delnic, York 43, nekaj pa tudi Nova KBM, ki smo jo že prodali Madžarom, kar pomeni, da so Madžari že v Savi. Manjka jim pa zdaj ...
Seveda. Jaz mislim, da tudi ta madžarski finančni fond, ki se je pojavil kot potencialni kupec, njemu 43 odstotkov ne zadostuje. On potrebuje več kot 50 odstotkov.
Se pravi, potrebuje tudi SDH?
To pomeni, da če še SDH proda svoj delež, potem Madžari postanejo večinski lastniki slovenskega turizma.
Bom drugače vprašal. Zakaj pa SDH ne kupi delnic od Yorka? Saj ima vendar predkupno pravico.
Ima predkupno pravico, ampak zelo zanimivo, da je predsednik uprave SDH-ja, mislim, da je to gospod Žlak, pred kratkim izjavil, da nima odgovora na to, ali bodo uveljavljali predkupno pravico ali ne. Kar pomeni pa, da je seveda v odvisnosti od politike. On bi bil lahko pravzaprav suveren in bi moral biti suveren pri svojih odločitvah s svojimi timi in delovati v skupno dobro, se pravi delovati v dobro države, naroda in zaposlenih.
Bi moral uveljaviti predkupno pravico.
In bi moral uveljaviti. To je 30 dni. Govorice so, da so bile izjave, da je to prekratek čas. 30 dni za tako odločitev je res relativno kratek čas, lahko se pa nanjo celo pripraviš, ampak jaz mislim, da gospod Žlak časa na politični signal.
Hočete reči, da prodaja se Madžarom zato, ker so itak že tukaj ...
Zato, ker je del slovenske politike zelo veliko dolžan Madžarski.
Madžari so torej največji slovenski bankirji, zdaj bodo še največji turistični delavci?
Tako je. Sprijaznimo se s tem, da bomo postali ne vazalna država Evrope, ampak neki vazalni privesek Madžarski.
Tukaj je en manjši problem. To prepuščati nekemu tujcu, je tvegano. Namreč, turizem je orjaški zaposlovalec.
Turizem je izjemno posebna in občutljiva gospodarska panoga.
Kot prvo, a ni velik zaposlovalec?
Absolutno. To je eden največjih zaposlovalcev v Sloveniji. Glede na to, da se je zaradi korone blizu šest odstotkov zmanjšala zaposlenost, je kljub vsemu več kot 40.000 ljudi neposredno zaposlenih v turizmu. Razen tega so pomembni multiplikativni učinki turizma. Če povem, kakšni so lahko izvozni učinki turizma, če še pridelamo kakšen kilogram domače govedine, te domače govedine nikoli ne moremo izvoziti po taki ceni, kot jo lahko v obliki zrezka prodamo turistom. Že tukaj je ta pomen turizma, zaposlovanje, ekologija.
Povezan je z našo kulturo, tradicijo, zgodovino ...
Z našo kulturo, tako je, tradicijo, zgodovino, in seveda tudi z naravovarstvenimi vprašanji.
Pa tudi za imidž države, za umestitev Slovenije v mednarodne odnose.
Še nekaj, veste, moramo tukaj razumeti – že tako ali tako so mezde zaposlenih v turizmu mizerne. Pojavlja se grozljiva revščina že zaposlenih, in to recimo tam, kjer je lastnik slovenski kapital, za katerega bi človek pričakoval, da ima nekoliko več nacionalnega in socialnega refleksa. Če ga mi sami nimamo, ne pričakujmo, da ga bo imel tudi tuj kapital več. Te stvari se bodo samo še slabšale.
Ampak turizem je strateška gospodarska panoga. Se pravi, bi moral biti v nacionalnem interesu.
Absolutno. In zdaj je pa zanimivo, kako to, da kar naenkrat bi pa strateško gospodarsko panogo na vrat na nos prodali.
Se zdi vam, da tukaj turizem postaja del nove vladne mednarodne zgodbe?
Turizem je predvsem talec te vlade. Ne samo te, tudi prejšnjih.
Ampak, glejte, ta madžarski sklad seveda ni podjetje, ki bi se ukvarjalo s turizmom, to so kratkoročni lastniki, tako da niti ne vemo, čigav bo ta turizem, kje bodo ti hoteli pristali.
Ne. Nobenega zagotovila nimamo, in kot sva že prej omenila na začetku, skladi niso dolgoročni lastniki. Skladi so špekulativni lastniki, vidimo pa, kakšne so lahko posledice. Samo poglejmo primer Adrie Airways.
Ali pa Heliosa.
Ali pa Heliosa. Še hujša zgodba Helios. Ne govorim o nesmiselnih potezah dela slovenske politike, ki, recimo, se gremo zeleni turizem, lokalno pridelana hrana na nepesticiranih kmetijskih površinah in tako naprej. Obenem pa gospodarski minister, ki seveda to po eni strani reklamira, na drugi strani uniči najkakovostnejšo kmetijsko zemljo v Sloveniji, zato da postavi eno najbolj umazanih proizvodenj z avtomobilsko industrijo, ki pa sploh še ne funkcionira. In to je tisto boleče. Ne pričakuješ od tujca, da bo imel neki odnos na naroda, do ljudi, do sociale, pričakuješ od domačih, ampak tudi ti ga nimajo. Njihov interes je pohlepniški, egoistični interes.
A vemo sploh, kakšna je strategija razvoja turizma, glede na to, da je letni načrt upravljanja turističnih kapacitet "vojaška skrivnost"?
Bi lahko vedeli, če ne bi bil seveda taka grozna skrivnost. Že prvi letni načrt upravljanja, ki je bil sprejet še pod Šarčevo vlado, je bil strogo varovana tajna. Jaz sem ga slučajno dobil, sem ga lahko dobil, sem ga prebral, in meni je popolnoma jasno, zakaj je tajna, ker te nebuloze, ki so tam notri, so tako v nebo vpijoče, da mi je potem jasno, da gre za tajno.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje