24. avgusta 2015 je osrednji delniški indeks na borzi v Šanghaju padel za skoraj devet odstotkov, kar je tudi na zahodnih trgih sprožilo veliko nervozo. Toliko bolj, ker je skupna izguba lanskega poletja na Kitajskem dosegla že dobrih 40 odstotkov. Šele vlada v Pekingu je z nekaj posegi zajezila paniko. A ne za dolgo. Na začetku leta je kitajski delniški trg zaradi šibkih konjunkturnih podatkov in nenadne depreciacije juana spet doživel "crash". V štirih tednih je namreč borza izgubila skoraj 30 odstotkov. Sledili so novi predpisi, med drugim tudi ta, da morajo veliki vlagatelji naložbe odprodajati postopoma, svojo namero pa sporočiti 15 dni prej. V treh mesecih lahko veliki vlagatelji v podjetju, ki kotira na borzi, odprodajo največ odstotek svojega deleža.

Vedno višja kitajska zadolženost
Strah se je sčasoma umaknil, tako da je od konca januarja do danes šanghajski delniški indeks pridobil 13 odstotkov in spet presegel psihološko pomembno mejo 3.000 točk, seveda pa je še daleč od rekorda iz leta 2007, ko je bila njegova vrednost skoraj dvakrat višja. Čeprav se o kitajskih težavah v zadnjem času ne govori veliko, pa so nekatere številke še vedno skrb vzbujajoče. V drugem četrtletju je bila kitajska gospodarska rast 6,7-odstotna (malo za kitajske razmere), število slabih posojil je v kitajskih bankah v zadnjih dvanajstih mesecih naraslo za več kot 40 odstotkov, vedno višja je tudi zadolženost države, podjetij in prebivalstva, saj skupaj dosega že skoraj 250 odstotkov BDP-ja. Posebej podjetja se utapljajo v dolgovih, zadolženost znaša kar 145 odstotkov BDP-ja. Grozi tudi prenapihnjenost nepremičninskega trga.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi (23. avgust):

Največje tveganje predstavljajo volitve v ZDA
Finančni trgi so trenutno precej bolj kot s Kitajsko "obsedeni" z vprašanjem, kdaj bo ameriška centralna banka spet zvišala obrestno mero in kako bodo ameriške volitve vplivale na delniške tečaje. Ali bo Fed že septembra zvišal obrestno mero, utegne biti jasneje po petkovem govoru guvernerke Zveznih rezerv Janet Yellen, ki bo imela glavno besedo na simpoziju v Jackson Holu. Pri predsedniških volitvah bi se utegnilo zaplesti bolj, kot si trenutno predstavljajo vlagatelji. Analitik banke Citi opozarjajo, da bi lahko to bil "črni labod" (izraz označuje nepričakovane dogodke z velikim vplivom na trge), ki bi temeljito zamajal tečaje. Pri Citiju ocenjujejo, da je verjetnost za zmago Hillary Clinton 65-odstotna, a mogoča je tudi Trumpova zmaga, ki bi prinesla padce tečajev. Tudi bonitetna agencija Moody's je opozorila, da je največje tveganje v svetovnem gospodarstvu trenutno povezano z novembrskimi volitvami v ZDA.

Nafta po hitri rasti spet zrela za pocenitev
Na zahodnih delniških trgih je včeraj spet prevladovala zelena barva, ki označuje rast. Dow Jones (18.547 točk) je pridobil desetino odstotka, frankfurtski DAX30 (10.592) pa se je po dveh negativnih dneh zvišal za odstotek, pri čemer so se Volkswagnove delnice podražile za več kot dva odstotka, potem ko je Volkswagen dosegel dogovor s skupino Prevent. Nafta sprva ni sledila delniškim krivuljam, tako da je cena brenta zdrsnila pod 49, a je bila popoldne spet nad 50 dolarji. Nafta je od začetka avgusta poskočila za 20 odstotkov in tako po definiciji spet prišla v bikovski trend. Nekateri analitiki dvomijo, da se bodo proizvajalke nafte na sestanku, ki bo od 26. do 28. septembra v Alžiriji, res dogovorile o zamrznitvi proizvodnih kvot. Pri Goldman Sachsu opozarjajo, da ni več prostora za rast, saj bo ponudba kratkoročno še naraščala. BNP Paribas meni, da je precej razlogov, zaradi katerih bi lahko šla cena navzdol. Napoved letošnje povprečne cene lahke nafte so znižali na 42 dolarjev, napoved za naslednje leto pa je 49 dolarjev.