Družba Blackrock, največji upravljalec premoženja na svetu, je bolj optimistična o izgledih za leto 2013, kot je bila julija. Po njenem mnenju bodo najvišji donosi na ameriškem delniškem trgu in na trgu v razvojih, vendar opozarjajo, da mora najprej Washington rešiti problem davčnega prepada. Gre za kombinacijo poteka večine davčnih olajšav in hkratnega ostrega reza proračunskih izdatkov. Največje gospodarstvo sveta sicer kar dobro okreva, banke so v solidnem stanju, proizvodnja narašča, nepremičninski trg je končno dosegel dno, kar je posledično povečalo zaupanje potrošnikov, menijo pri Blackrocku.

Pimco pesimističen glede davčnega prepada
Tudi družba Pacific Investment Management Company (Pimco) opozarja na nevarnost davčnega prepada in pričakuje, da dogovora v Washingtonu ne bo. Pimco ocenjuje, da bo ameriško gospodarstvo leta 2013 vseeno doseglo od 1,25- do 1,75-odstotno rast, kar je manj od letošnje dvoodstotne rasti. Fed naj bi bil pri novih monetarnih stimulusih precej neučinkovit, menijo analitiki Pimca, družbe za upravljanje premoženja.

Svetovna gospodarska rast naslednje leto 3,2-odstotna
Analitiki pri Bank of America/Merrill Lynch ocenjujejo, da bo rast ameriškega BDP-ja naslednje leto 1,5-odstotna, leta 2014 pa 2,8-odstotna. Svetovna gospodarska rast naj bi bila naslednje leto 3,2-odstotna, leto kasneje pa 3,9-odstotna. Vlagateljem priporočajo nakup delnic, saj bodo obrestne mere obveznic ostale nizke. Donosi na razvitih delniških trgih naj bi bili prihodnje leto od 9- do 16-odstotni.

Cena lahke nafte utegne pasti na 50 dolarjev
Newyorški delniški indeks S & P 500 bo po vsej verjetnosti naslednje leto dosegel zgodovinski vrh. Sektorji, ki imajo največji potencial za rast, so tehnologija, energija in industrija, medtem ko bi se morali vlagatelji izogibati zlasti telekomunikacijskemu sektorju. Analitiki pri Bank of America/Merrill Lynch tudi napovedujejo, da utegne cena ameriške lahke nafte v naslednjih dveh letih začasno pasti na 50 dolarjev in potem spet poskočiti.

DAX konec leta 2013 pri 8.000 točkah?
Kaj pa Evropa? Na začetku poletja je Mario Draghi odločno napovedal, da bo storil vse za preživetje evra in špekulantje so morali priznati premoč. Medtem so obveznice držav z najvišjo bonitetno oceno še naprej ostale na visokih ravneh, s čimer so donosi zelo nizki (nižji od inflacije), kar vlagatelje sili v nakup bolj tveganih delnic. Pri finančni družbi DWS so optimistično nastrojeni in priporočajo delniške trge, čeprav opozarjajo na negotovost pred volitvami v Italiji in Nemčiji. Frankfurstki DAX30 naj bi leto 2013 končal pri okrog 8.000 točkah.

Reid: Dogovora pred božičem ne bo
V sredo dopoldne je DAX presegel vrednost 7.600 točk, drugi dan zapored pa so po rasti v ospredju delnice jeklarskega koncerna ThyssenKrupp, čeprav je v torek objavil, da je imel skoraj pet milijard evrov celoletne izgube. Newyorški Dow Jones (13.248 točk) je v torek predvsem po zaslugi tehnoloških delnic pridobil 0,60 odstotka, širši S & P 500 (1.427 točk) pa je dosegel najvišjo raven po letošnjih ameriških volitvah, čeprav je vodja senatne večine Harry Reid posvaril, da bo do božiča težko doseči dogovor za rešitev davčnega prepada.

Tečaji delnic na Lj. borzi (12. december):

Nova rast Triglava, padec donosa obveznic
Vlagatelji v ZDA menijo, da bo Fed napovedal nove spodbujevalne ukrepe. Vrednost evra je nad 1,30 dolarja. Nafta ta teden pridobiva, cena brenta je dosegla 108,73 dolarja. Tudi zlato si je opomoglo, cena je trenutno okrog 1.715 dolarjev. Ljubljanska borza je po občutni torkovi rasti v sredo zmogla le rahel korak naprej. Indeks SBI TOP (608 točk) se je povzpel za tretjino odstotka. Triglavove delnice so se podražile na 16,5 evra. S Krko je bilo za 1,28 milijona evrov prometa, posli so se sklepali med 46,8 in 47,0 evra. Donos slovenske desetletne obveznice, ki je ta teden že nevarno naraščal, se je znižal za 23 bazičnih točk, na 5,67 odstotka.

Italija ceneje do svežega denarja
Italija je na dražbi 12-mesečnih zakladnih menic brez težav zbrala 6,5 milijarde evrov po nižjih obrestnih merah kot ob zadnji primerljivi izdaji menic. Zanimanje vlagateljev na dražbi je kljub politični negotovosti, ki se je pojavila po napovedanemu odstopu italijanskega premiera Maria Montija, presegla pričakovanja analitikov. Italija je 12-mesečne zakladne menice izdala po 1,46-odstotni obrestni meri, medtem ko je bila ta ob zadnji primerljivi izdaji 1,76-odstotna.