Predsedniku predstavniškega doma Johnu Boehnerju med republikanskimi kolegi ni uspelo dobiti soglasja, da bi vendarle popustili in sprejeli njegov načrt B, ki predvideva višje davke za tiste, ki na leto zaslužijo več kot milijon dolarjev. Dow Jones je padel za več kot odstotek, vseeno pa je na tedenski ravni pridobil nekaj točk. V primerjavi z začetkom leta je osem odstotkov višje.

Navzdol tudi nafta in evro
Navzdol so se v petek obrnile tudi cene surovin (nafta se je pocenila za poldrugi odstotek) in vrednost evra. Nekje v ozadju tiči strah, da se ZDA ne bodo mogle izogniti recesiji, ko bo januarja potekla veljavnost davčnih olajšav, sprejetih v času predsednika Georgea Busha, samodejno pa bodo začeli veljati proračunski varčevalni ukrepi, o katerih so se republikanci dogovorili z Barackom Obamo pri lanskih pogajanjih o povišanju meje javnega dolga.

Kam se bo obrnil evro?
Čeprav je bilo ob koncu prejšnjega tedna na Wall Streetu precej živčnosti, pa so bile izgube vendarle majhne. Vtis je, da vlagatelji vendarle verjamejo v dogovor, sicer bi indeksi močneje izgubljali, prav tako evro, ki pa je ta teden dosegel najvišjo raven po maju, saj se je njegova vrednost zavihtela do skoraj 1,33 dolarja. Nekateri analitiki ne izključujejo možnosti, da bi evropska valuta prihodnje leto dosegla 1,50 dolarja, čeprav bi lahko ECB že na začetku leta znižal obrestno meto.

Čile za pogumnejše vlagatelje
Med alternativami evru je na visokem mestu poljski zlot. Poljska ima stabilno gospodarstvo, recesije ni, obrestne mere so višje kot v evrskem območju. Za tiste, ki so pripravljeni več tvegati, je mamljiv delniški trg. Ob rasti delnic in rasti zlota je dobiček še večji. Ljubitelji eksotičnih naložb bi lahko razmislili tudi o naložbi v čilenski peso, saj tudi ta južnoameriška dežela ponuja višje obresti, gospodarstvo pa dosega nadpovprečne rasti.

3,1-odstotna rast BDP-ja v ZDA
Sveži makroekonomski podatki, ki so na trg prišli v petek, so bili mešani. Ameriško gospodarstvo je v tretjem letošnjem četrtletju porastlo močneje od prejšnje ocene, in sicer za 3,1 odstotka na letni ravni. Rast je bila več kot dvakrat višja kot v drugem četrtletju, ko je BDP porastel za 1,3 odstotka. Novembrska rast potrošnje je bila novembra 0,4-odstotna. Indeks ameriškega potrošniškega zaupanja, ki ga meri Univerza v Michiganu, je decembra z 82,7 padel na 72,9 točke, kar je najnižja raven po juliju.

1.616 milijard davkoplačevalskega denarja v banke
Evropska komisija je v petek objavila poročilo, iz katerega je razvidno, da je od leta 2008 do konca leta 2011 v evropski bančni sektor priteklo za 1.616 milijard evrov državne pomoči. To ustreza 13 odstotkom Unijinega letnega BDP-ja. Dve tretjini pomoči je bilo odobrenih v obliki državnih garancij za medbančne kredite. Več kot polovico vsega zneska so dobile tri države: Velika Britanija (19 odstotkov), Irska (16 odstotkov) in Nemčija (16 odstotkov).