Ko Apple, po tržni kapitalizaciji največje podjetje na svetu, objavi četrtletne rezultate, je to za Wall Street poseben dogodek, za borze pa dober pokazatelj, kakšne so smernice v tehnologiji. Apple je od 1. aprila do konca junija ustvaril skoraj 50 milijard dolarjev prihodkov (49,6) in 10,7 milijarde čistega dobička, kar je 38 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Gre za najvišjo rast četrtletnega dobička v več kot treh letih.
Denarja za kar štiri letne slovenske BDP-je
Ob tem je prvi mož Appla Tim Cook poudaril, da je izmed telefonov, ki uporabljajo operacijski sistem Android, k Applu prestopilo rekordno število potrošnikov, povprečna cena iPhona pa se je v zadnjem letu zvišala za 99 dolarjev, na 660 dolarjev. Z drugimi besedami: vedno več ljudi kupuje dražji iPhone 6 Plus. Če ob tem omenimo še to, da je Apple prvo podjetje v zgodovini, ki ima v svoji bilanci več kot 200 milijard (za štiri letne slovenske BDP-je!) v denarju oz. hitro unovčljivih vrednostnih papirjih, bi lahko sklepali, da je dalo to delnicam nov zagon.
Nič o prodajnih rezultatih novih ur
A to se ni zgodilo. Sijajni podatki vlagateljev niso prepričali, saj so pozornost posvečali nižji prodaji iPhonov od napovedi. V zadnjem trimesečju je Apple prodal 47,5 milijona iPhonov (35 odstotkov več kot leto prej), kar pa je še vedno manj od pričakovanj analitikov, ki so menili, da je Apple prodal 49 milijonov priljubljenih pametnih telefonov. Kako uspešno je bilo pri novih urah Apple Watch, kalifornijsko podjetje ni želelo izdati. Dodajmo, da pričakuje Apple v tekočem četrtletju od 49 do 51 milijard dolarjev prihodkov, kar je manj od pričakovanj Wall Streeta.

Tečaji delnic na Lj. borzi (21. julij):

Ameriška lahka nafta pod 50 dolarji
Applove delnice, ki so bile ob koncu rednega torkovega trgovanja še nad 130 dolarji, s tem pa je bila tržna kapitalizacija nad 750 milijardami dolarjev, so se po objavi svežih poslovnih rezultatov v zunajborznem trgovanju pocenile za okoli osem odstotkov, kar bo gotovo negativno vplivalo na današnje trgovanje na vseh razvitih borzah sveta, ki so sicer po dogovoru Aten z upniki dobile zalet (Frankfurt je na primer v dobrem tednu poskočil za okoli 10 odstotkov). Tokijski Nikkei je tako danes že prekinil šestdnevni pozitivni niz. Skoraj 159-litrski sod nafte brent je vreden okoli 56,50 dolarja, medtem ko je ameriška lahka nafta ta teden prvič po aprilu zdrsnila pod 50 dolarjev. Zlato je na petletnem dnu in vredno manj kot 1.100 dolarjev.
Telekomove delnice po novici o odpuščanju navzgor
Na Ljubljanski borzi to poletje vlada mrtvilo, promet pa je izredno nizek. V ponedeljek je z vsemi delnicami v prvi kotaciji komaj presegel 50 tisoč evrov, v torek pa je bilo trgovanje vsaj nekoliko živahnejše, pri čemer je indeks SBITOP (739 točk) doživel drugo najvišjo rast ta mesec. Povzpel se je za 0,7 odstotka, kar je predvsem posledica več kot dvoodstotne podražitve Telekomovih delnic, ki so dan končale tik pod 90 evri. Dogajanje na domačem borznem prizorišču bi lahko popestril prav Telekom, a za zdaj ni svežih informacij o privatizaciji, so se pa vlagatelji včeraj očitno odzvali na napoved o ukinitvi 450 delovnih mest v Telekomu.