Minister za finance Klemen Boštjančič je ob napovedi davčnih sprememb povedal, da so bile spremembe usklajene v skupnem dialogu s socialnimi partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Vlada jih bo potrjevala po petkovi seji ESS-ja.

"Ob zaostrenih in nepredvidljivih razmerah smo iskali ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi za obravnavo draginje, in ne prevelikim izpadom proračunskih prihodkov. V javni razpravi smo preučili predloge in jih v največji mogoči meri tudi upoštevali," je povedal Boštjančič in med drugim napovedal, da bodo zaposleni z minimalno, povprečno in vse do petkratnika povprečne plače že prihodnje leto prejeli višje neto dohodke.

"Ukrepe nadgrajujemo z ukrepi za blažitev inflacije in draginje. Dodatno pozornost smo namenili tistim z najnižjimi dohodki in mladim, ki ta trenutek najbolj potrebujejo pomoč države," je dodal.

Pri dohodnini, kot je poročal STA, naj bi se med drugim splošna olajšava z zdajšnjih 4500 evrov v letu 2023 zvišala na 5000 evrov. Olajšava se tako leta 2023 ne bi zvišala na 5500 evrov, prav tako ne bi bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon.

Poleg tega se bo predvidoma zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov. Kot je že bilo napovedano, naj bi se stopnja v zadnjem, 5. dohodninskem razredu zvišala s sedanjih 45 na 50 odstotkov.

Višje neto plače

Po izračunih ministrstva za finance se bo zaposlenemu z minimalno plačo neto letna plača prihodnje leto glede na leto 2023 zvišala za 478 evrov, v primerjavi s trenutno veljavno ureditvijo za leto 2023 pa bo višja za 318 evrov. Zaposleni s povprečno plačo bo imel leta 2023 za 130 evrov višje izplačilo glede letošnje leto, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa bo izplačilo nižje za 130 evrov.

Zaposlenemu s plačo v višini dveh povprečnih plač se bo neto plača zvišala za 165 evrov letno glede na sistem, veljaven v letu 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa znižala za 165 evrov letno. Zaposlenemu s plačo v višini šestih povprečnih plač pa se bo letna neto plača znižala za 1340 evrov glede na 2022, glede na trenutno ureditev za leto 2023 pa bo nižja za 1790 evrov letno, pri čemer je upoštevano tudi zvišanje stopnje v zadnjem dohodninskem razredu s 45 na 50 odstotkov.

Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti, in sicer se bo davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja znižala za 1000 evrov. Za zaposleno osebo z minimalno plačo bo po navedbah ministrstva to pomenilo 160 evrov več neto na leto, zaposlenemu s povprečno plačo za 260 evrov neto letno in zaposlenemu z dvakratnikom povprečne plače za 330 evrov neto letno.

Predlog odpravlja samodejno usklajevanje višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvaja spremenjen mehanizem usklajevanja, po katerem se bodo, kot je povedal minister, predvidoma od leta 2024 usklajevale s polovično rastjo plač.

Večja obdavčitev espejev

Bolj obdavčeni bodo normirani espeji, in sicer tisti z večjimi dohodki od 25.000 evrov. "Sistema normirancev ne ukinjamo, spremembe pa so nujne, kar se je pokazalo skozi javno obravnavo in dialog s socialnimi partnerji. Za polno zaposlene espeje, ki imajo prihodke do 25.000 evrov, ne bo sprememb. Gre za 12 povprečnih plač," je dejal in pojasnil, da bodo nato obdavčeni vsi prihodki nad 25.000 evrov po 12-odstotni neto stopnji. Prav tako se bo spremenila obdavčitev pri popoldanskih espejih.

Za del dohodka nad 25.000 in do 100.000 evrov, kot navaja STA, se bodo priznani normirani odhodki znižali na 40 odstotkov (zdaj 80 odstotkov, a največ 80.000 evrov), pogoj bo vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje najmanj devet mesecev (prej pet mesecev). Priznani normirani odhodki bodo na 40 odstotkov znižani tudi za vse popoldanske espeje (zdaj do 50.000 evrov prihodka 80 odstotkov, a največ do 40.000 evrov).

Za polne normirance s 60.000 evri dohodka se bo po navedbah ministrstva tako davek zvišal z 2400 na 5200 evrov, s 100.000 evri dohodka pa s 4000 na 10.000 evrov.

Za popoldanske normirance s 15.000 evri dohodka se bo davek zvišal s 600 na 1800 evrov, s 25.000 evri dohodka s 1000 na 3000 evrov, s 60.000 evri dohodka s 4000 na 8000 evrov in s 100.000 evri dohodka z 12.000 na 16.000 evrov, so izračune predstavili na ministrstvu.

Ponovno uvajanje računov

Vlada bo po Boštjančičevih besedah znova uvedla obveznost izdajanja računov, ki je "eno ključnih orodij obvladovanja sive ekonomije in zavarovanje pravic kupcev, predvsem nadzor nad vsebino računa in reklamacije".

Obveznost izdajanja računov je sicer ukinila novela zakona o DDV-ju, ki je bil sprejet konec leta 2021. "Kjer je mogoče, naj se računi izdajajo v digitalni obliki," je poudaril finančni minister.

Ministrstvo predlaga, da bodo morali kupci račun zadržati do izhoda iz poslovnega prostora, neizdaja ali neprevzem računa pa bo prekršek z zagroženo globo 40 evrov.

Številne spremembe na področju obdavčitev

Kot je poročal STA, je pri plačilu za poslovno uspešnost predviden dodatni pogoj za ugodno davčno obravnavo, in sicer bo ta veljala ob izplačilih največ dvakrat letno, poleg tega bo nagrada neobdavčena v znesku do povprečne mesečne plače v državi, ne več v znesku povprečne plače delavca.

Pri oddajanju premoženja v najem naj bi se stopnja davka, kot je bilo napovedano, vrnila na 25 odstotkov, priznani normirani stroški naj se ne bi spremenili.

Predvidena je tudi ponovna uvedba obdavčitve izplačanih delnic ali deležev v primeru odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev, in sicer bo to predvidoma obdavčeno, kot so dividende.

Na novo je v predlogu sprememb predvideno, da bodo davka oproščena vsa t. i. zelena plačila v kmetijstvu in 50 odstotkov plačil za kmetovanje v težjih razmerah.

Nadomestilo za delo na domu, ki se ne bo vštevalo v davčno osnovo, bo po predlogu določeno glede na letno povprečno plačo v državi, preračunano na mesec, in sicer v vrednosti 0,20 odstotka povprečne plače, kar pomeni okoli štiri evre na dan. Zdaj ga delodajalec določi glede na realne stroške in je vezano na mesečno plačo zaposlenega.

Z novelo zakona o trošarinah namerava vlada spremeniti sistem, po katerem lahko kmetje z zamikom, naslednje leto, dobijo vrnjenih 70 odstotkov trošarine na dizelsko gorivo, ki ga potrebujejo za delo. Po predlogu bodo imeli 76 odstotkov nižjo trošarino, in sicer že ob točenju goriva, ki bo za ta namen obarvano (kot je kurilno olje).

Na bencinskih servisih, ki bodo to omogočali (po navedbah ministrstva jih bo okoli 200), ali ob naročilu na dom se bodo kmetje identificirali, trgovec pa bo pri finančni upravi preveril, ali so do tega goriva upravičeni. Ta sistem bo veljal za tiste nosilce kmetijskih gospodarstev, ki letno porabijo vsaj 540 litrov goriva za kmetijska zemljišča, 150 litrov za gozdna zemljišča ali imajo vsaj 41 čebeljih panjev, ki jih prevažajo s prirejenimi vozili.

"Gre za prvo fazo sprememb, za prenovo davčne zakonodaje pa si bomo vzeli nekoliko več časa," je še napovedal Boštjančič.