Posveta o ključnih vprašanjih razvoja cestne in železniške infrastrukture v Sloveniji se je udeležilo kar nekaj glavnih predstavnikov prometne politike, in sicer infrastrukturni minister Peter Gašperšič, sekretar omenjenega ministra Matjaž Vrčko, v. d. direktorja DRI-ja Sergij Grmek, generalna direktorica direktorata za infrastrukturo Darja Kocjan in član uprave Darsa Franc Skok.

Vrčko je v uvodu predstavil poudarke iz nove prometne strategije, ki je nastajala zadnje leto in pol. Po njegovih besedah se strategija osredotoča predvsem na razvoj železniške infrastrukture in javni potniški promet, a vključuje vsa področja prometa. Februarja letos naj bi luč sveta ugledalo končno poročilo o strategiji, marca naj bi jo potrdilo okoljsko ministrstvo, maja vlada in nato junija oz. julija še operativni del, je dejal.
Grmek pa je znova opozoril na porazno stanje slovenskih glavnih in regionalnih cest, saj jih je kar 70 odstotkov v zelo slabem, slabem ali mejnem stanju. Tudi stroški uporabe so visoki, saj državo letno stanejo 92 milijonov evrov. Skupni letni strošek uporabnikov pa znaša kar 2,7 milijarde evrov.
Poudaril je, da smo v preteklosti precej zanemarjali njihovo redno vzdrževanje, zato je zdaj 60 odstotkov glavnih in regionalnih cest v tako slabem stanju, da so potrebne rekonstrukcije. Ob tem je nanizal nekaj številk. Če je potrebna zgolj tankoplastna prevleka, to stane 65.000 evrov na kilometer, preplastitev stane že 125.000 evrov na kilometer, ojačitev 260.000 evrov na kilometer, rekonstrukcija pa kar 520.000 evrov na kilometer.

Cestni sklad po vzoru vodnega sklada – bo tudi denar enako slabo porabljen?
Na DRI-ju zato predlagajo drugačen model financiranja in obnove cest. Ustanovili bi poseben cestni sklad, v katerega bi letno šlo 200 milijonov evrov. Naložbeni načrt bi se naredil za obdobje šest let, denar pa bi šel za celovito obravnavo odsekov. Njihovo prednost bi določili na osnovi potreb, določile pa bi se tudi strateške ceste.
Ta načrt je po njegovih besedah uresničljiv, saj cestni promet letno v proračun prispeva 1,6 milijarde evrov. Brez ukrepanja se bo odstotek zelo slabih cest namreč povečal na 90 odstotkov že do leta 2017, zato bo treba nekatere zapreti, najslabši scenarij pa je, da jih bo treba nekaj tudi zgraditi na novo, je opozoril.

Naložbeni načrt bi bil tudi usklajen z lokalnimi skupnostmi, da bi te točno vedele, kdaj pride določen odsek na vrsto. Ob tem pa je še opomnil, da Hrvaška za vzdrževanje cest nameni 2,5-krat več denarja kot Slovenija, ima pa le okoli 800 kilometrov več cest.

Za železnice dve milijardi evrov, ki jih še nimamo
Kocjanova pa je predstavila obstoječe železniške projekte, ki že potekajo. Glavni je rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja proge Pragersko-Hodoš, na kateri bodo po novem mogoče hitrosti do 160 km/h. Projekt je ocenjen na okoli 460 milijonov evrov.
Modernizacija proge Divača-Koper je drugi največji državni projekt, vreden 200 milijonov evrov. Prevozna zmogljivost proge se bo s tem povečala z 9,2 na 14,3 milijone ton. Tretji tekoči večji projekt pa je uvedba GSM-R-sistema in bo stal 117 milijonov evrov. Potekata tudi nadgradnji prog Dolga Gora-Poljčane in Slovenska Bistrica-Pragersko. Vsi navedeni projekti bodo po načrtih končani do konca letošnjega leta, čeprav jih zlasti pri največjem projektu čakajo še številni izzivi, je poudarila Kocjanova.
V načrtu za prihodnost pa je šest večjih železniških projektov, med katerimi je z 1,35 milijarde evrov daleč največji drugi tir med Divačo in Koprom in bo po najnovejših napovedih končan leta 2020. Država med drugim tako načrtuje še nadgradnje prog Zidani Most-Celje, Maribor-Šentilj oz. gradnjo drugega tira Poljčane-Slovenska Bistrica, nadgradnjo vozlišča Pragersko in gradnjo tivolskega loka. Po besedah Kocjanove je skupna vrednost ocenjena na okoli dve milijardi evrov, trenutno pa ima država zagotovljenih le 700 milijonov. Preostanek naj bi prišel iz različnih virov.
Dars ima premalo denarja za vse dolgove
Skok pa je podal malce podrobnejšo finančno sliko Darsa. Ta ima še za nekaj manj kot 2,68 milijarde evrov dolga in za okoli 553 milijonov evrov obresti. Leto 2014 so sklenili s 362 milijoni evrov prihodka in 67 milijoni evrov dobička. Opozoril pa je, da so letno sposobni vrniti 230 milijonov evrov glavnic in obresti, kar pa je manj, kot znašajo glavnice in obresti do leta 2020. Poudaril je, da bodo za plačevanje dolga potrebovali stabilne prihodke, urejen cestninski sistem in nov poroštveni zakon.
Dars bo sicer v kratkem začel graditi avtocestni odsek Draženci-Gruškovje, v načrtu pa so še avtocesta (AC) Jagodje-Lucija, AC-priključka Šmarje - Sap in Brezovica, razširitev v šestpasovnico na odseku Koseze-Kozarje, hitra cesta Koper-Izola, gradnja druge cevi v predoru Karavanke ter preureditev cestninskih postaj za namene elektronskega sistema cestninjenja. Skupaj naj bi bilo za to namenjenih 580 milijonov evrov, za naložbe v obstoječe avtoceste pa še dodatnih 321 milijonov evrov.