Bruselj v jesenski gospodarski napovedi za letos napoveduje Sloveniji 6,2-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,8 odstotne točke več od julijske napovedi, že takrat pa je za 1,7 odstotne točke dvignila napoved iz maja. V 2023 v Bruslju pričakujejo 0,8-odstotno krepitev BDP-ja, kar je 0,2 odstotne točke manj kot julija.

Napoved za 2023 je komisija že julija oklestila za 2,1 odstotne točke. A kljub izraziti umiritvi glede na letos, ko bo Slovenija imela novo leto visoke gospodarske rasti, bo rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) prihodnje leto med višjimi v EU-ju.

Hitrejšo rast bodo imele otoške države Ciper, Malta in Irska, ob tem pa še Španija, Hrvaška, Luksemburg in Romunija.

Rast bo tudi bistveno nad pričakovano krepitvijo BDP-ja v EU-ju in evrskem območju. V obeh območjih naj bi prihodnje leto dosegla 0,3 odstotka.

Letošnja pričakovana rast bo medtem skoraj enkrat višja od evropskega povprečja. V evrskem območju, vključno s Hrvaško, ki bo članica postala s 1. januarjem 2023, naj bi namreč dosegla 3,2 odstotka, v celotnem EU-ju pa 3,3 odstotka.

Komisija je objavila tudi napovedi za 2024. Rast slovenskega BDP naj bi takrat pospešila na 1,7 odstotka in bila tako po zdajšnjih predvidevanjih le malenkost nad pričakovanimi gibanji v evrskem območju in celotnem EU-ju. V prvem naj bi namreč rast dosegla 1,5 odstotka, v celotni povezavi pa 1,6 odstotka.

Visoka inflacija ostaja

Inflacija bo po napovedih Bruslja ostala visoka tudi v letu 2023. Za letos Sloveniji komisija napoveduje 9,2-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, kar je 1,6 odstotne točke več od julijske napovedi, ki je bila za 1,5 odstotne točke višja od majske napovedi. S tem naj bi bila le malenkost nižja od povprečja EU-ja in za 0,7 odstotne točke višja od povprečja evrskega območja.

V 2023 naj bi se inflacija umirila le malenkostno. Dosegla naj bi 6,5 odstotka, kar bi bilo za 0,4 odstotne točke več od povprečja evrskega območja in 0,5 odstotne točke manj od povprečja EU-ja.

V 2024 naj bi se nato ustavila pri 3,5 odstotka in bila za 0,9 oziroma 0,5 odstotne točke višja od povprečja v evrskem območju in celotnem EU-ju.

"Točka preloma"

Čeprav bodo Evropska unija, evrsko območje in večina držav članic po pričakovanjih v zadnjem četrtletju tega leta zašli v recesijo, je Evropska komisija napoved gospodarske rasti EU-ja za celotno 2022 zvišala z 2,7 na 3,3 odstotka, za območje z evrom pa z 2,6 na 3,2 odstotka. Za 2023 je medtem napoved rasti BDP močno znižala, in sicer na 0,3 odstotka.

"Gospodarstvo EU-ja je na točki preloma. Po močni rasti v prvi polovici leta je v tretjem četrtletju izgubilo zagon, v zadnjem pa bo po napovedih zapadlo v recesijo," je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

Do recesije v EU-ju, evrskem območju in večini držav članic bo prišlo zaradi velike negotovosti, povezane z rusko agresijo na Ukrajino, visokih cen energije, zmanjšanja kupne moči gospodinjstev in strožjih pogojev financiranja, ocenjuje komisija.

Kljub temu bo zaradi zagona iz leta 2021 in močne rasti v prvi polovici tega leta rast bruto domačega proizvoda (BDP) Evropske unije letos znašala 3,3 odstotka, v svoji jesenski gospodarski napovedi ocenjuje Bruselj. Napoved je zvišal, saj je julija napovedal 2,7-odstotno rast BDP-ja.

Za 0,6 odstotne točke je komisija glede na julij zvišala tudi napoved gospodarske rasti za območje z evrom, ki bo od novega leta s pridružitvijo Hrvaške štelo 20 držav, in sicer z 2,6 na 3,2 odstotka.
Krčenje gospodarske rasti se bo v prvem četrtletju 2023 nadaljevalo, rast pa se bo v Evropo vrnila spomladi, napoveduje Bruselj.

Rast BDP-ja v EU-ju bo leta 2023 znašala 0,3 odstotka, to je precej manj od 1,5 odstotka, kot je Evropska komisija napovedala poleti. 0,3-odstotno rast napoveduje tudi za območje z evrom, potem ko je v julijski napovedi napovedala 1,4-odstotno rast BDP-ja.
Evropsko gospodarstvo si bo v letu 2024 znova opomoglo. Komisija za EU napoveduje 1,6-odstotno rast BDP-ja, za evrsko območje pa 1,5-odstotno.

Inflacija v EU-ju še višja od zadnjih napovedi

Zaradi visokih veleprodajnih cen plina in elektrike, ki vplivajo na maloprodajne cene energije, pa tudi na večino dobrin in storitev, bo medtem inflacija še višja, kot je komisija napovedovala julija. V EU-ju bo letos znašala 9,3 odstotka, kar je natanko odstotno točko več, kot je kazala julijska napoved. V evrskem območju pa bo letos inflacija znašala 8,5 odstotka, julija je komisija napovedala 7,6-odstotno inflacijo.

V prihodnjem letu se bo nekoliko znižala, a bo vseeno ostala visoka. V EU-ju bo pri sedmih odstotkih, v območju z evrom pa pri 6,1 odstotka. Komisija je poleti napovedala 4,6- oziroma štiriodstotno inflacijo. V letu 2024 je pričakovati umiritev na tri oziroma 2,6 odstotka.

Močna nominalna rast v prvih treh četrtletjih in pa postopna odprava podpornih ukrepov za soočanje s pandemijo covida-19 medtem še naprej znižujeta javnofinančne primanjkljaje. Kljub ukrepom za zajezitev energetske draginje se bo primanjkljaj v EU-ju znižal na 3,4 odstotka BDP-ja, potem ko je lani znašal 4,6 odstotka. V evrskem območju se bo znižal s 5,1 na 3,5 odstotka BDP-ja. Prihodnje leto je pričakovati rahlo povišanje, in sicer na 3,7 odstotka BDP-ja v evrskem območju in 3,6 odstotka BDP-ja v EU-ju.