Veljavna uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov se izteče 8. februarja, zato je vlada na tokratni seji sprejela novo, a nespremenjeno uredbo, ki bo začela veljati 9. februarja in bo veljavna dva meseca, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Vlada se je za to odločila na podlagi ocene vpliva morebitne deregulacije cen naftnih derivatov na javnofinančne prihodke, ki jo je na podlagi analize Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in lastnimi izračuni pripravilo ministrstvo za finance.

Manj denarja v proračun
Ugotavlja, da bi deregulacija cen vplivala na spremembo prodajnih cen naftnih derivatov in količine prodanih naftnih derivatov, kar bi posledično zmanjšalo javnofinančne prihodke. Ob deregulaciji bi namreč distributerji naftnih derivatov zvišali svoje marže, kar bi zvišalo cene in znižalo količine prodanih naftnih derivatov.

"Deregulacija cen naftnih derivatov bo onemogočala vladi izvajanje davčne politike, ki stabilizira količino prodanih naftnih derivatov v Sloveniji in blaži šoke gibanja cen nafte," so zapisali.
Glede na analizo bi enoodstotno zvišanje cen znižalo količine prodanih naftnih derivatov za 0,3 odstotka pri bencinu in od 1,3 do 1,5 odstotka pri dizelskem gorivu. Ocena temelji na podatkih o dvigu marže ob deregulaciji cen dizelskega goriva v Sloveniji od leta 2001 do 2003, dviga marže po deregulaciji cen naftnih derivatov na Hrvaškem in na podlagi ocen elastičnosti povpraševanja po pogonskih gorivih.

Vlada: Distributerji bi dvignili marže
Vlada ocenjuje, da bi se povprečne marže za bencin dvignile za od 15 do 50 odstotkov, povprečne marže za dizelsko gorivo pa za od 45 do 80 odstotkov.

Drobnoprodajne cene bi se ob tem dvigu marže ob upoštevanju strukture cene bencina in dizelskega goriva, ki je veljala na 18. december lani, pri bencinu zvišale za od 1,3 do 4,3 odstotka, pri dizelskem gorivu pa za od 4,1 do 7,2 odstotka.

Ob ocenjeni cenovni elastičnosti povpraševanja bi navedeni dvig drobnoprodajne cene vplival na znižanje prodanih količin bencina za od 0,4 do 1,3 odstotka ter dizelskega goriva za od 6,1 odstotka do 9,4 odstotka.

Posledično bi se javnofinančni prihodki znižali za od 39,5 milijona do 59 milijonov evrov letno.

"Znižanje bi bilo v veliki meri na račun znižanja prodanih količin pri dizelskem gorivu, saj je ocena, da pri bencinu višji DDV zaradi zvišanja marže skoraj v celoti nadomesti znižanje ostalih javnofinančnih prihodkov zaradi nižjih količin," je zapisala vlada.

Ocenjena sprememba marže bi distributerjem povišala prihodke iz naslova marž za od 41 do 83 milijonov evrov.

"Predlog popolne deregulacije cen naftnih derivatov, zaradi občutnega vpliva na javnofinančne prihodke, ni sprejemljiv. Treba bi bilo oblikovati in preučiti druge rešitve deregulacije cen, ki ne bi vplivale na stabilnost javnofinančnih prihodkov," je sklenila vlada.

Vlada se je seznanila z informacijo o zbiranju cen naftnih derivatov ob uvedbi morebitne liberalizacije trga naftnih derivatov. Ker bi se ob deregulaciji cen te na trgu prosto določale in se lahko spreminjale tudi na dnevni ravni, bi morala država - ki Evropski komisiji obvezno tedensko poroča o strukturi cen naftnih derivatov - spremeniti področni pravilnik, tako da bi trgovci z naftnimi derivati podatke o cenah dodatno sporočali.

Ministrstvo za infrastrukturo je ocenilo, da bodo vse potrebne dejavnosti za nov način zbiranja cen končane do 9. junija letos.