Vlada se z Evropsko komisijo tako že pogaja glede preložitve odprodaje treh četrtin največje banke v Sloveniji, Nove Ljubljanske banke (NLB). Prodaja evropskih bank je trenutno skorajda ustavljena. Privatizira se le nekaj manjših italijanskih bank, obloženih s slabimi krediti, nadaljuje pa se tudi postopek privatizacije portugalskih bank, vendar vse bolj ali manj brez uspeha.

Razmere na finančnih trgih so zaradi brexita dejansko neprijazne za iskanje novih lastnikov evropskih bank, pravi glavni ekonomist bančne skupine Unicredit Philip Gisdakis, pa ne le zaradi brexita. "Dobičkonosnost je zaradi zaostrenih regulatornih pravil in monetarne politike nizkih, celo negativnih obrestnih mer izjemno nizka," je trenutne razmere opisal Gisdakis.

Brexit ne prizanaša bančni industriji
Težave italijanskih bank, še posebej pa največje nemške Deutsche bank znižujejo vrednost bančnih delnic pod knjigovodsko raven in to je praktično nevzdržno, zato Gisdakis predlaga: "Če imate čas, bi bilo morda smiselno počakati na boljše čase, brexit očitno ne prizanaša bančni industriji."

Pa imamo čas? V skladu z zahtevo evropske komisije se nam rok za prodajo NLB-ja izteče konec prihodnjega leta, razen če si bo država pri komisiji izprosila odlog. Matej Šimnic iz Alta skladov se boji, da to ni zadnji izgovor politike za preložitev odprodaje. "Vedno bodo neki razlogi, da bo politika imela argument za zavlačevanje s prodajo, zdaj je to brexit, novembra bodo morda ameriške volitve, ki bi lahko sprožile kakšno paniko na globalnih trgih," je navedel.

Glede na trenutni donos slovenskih drž obveznic sicer evropska komisija nima prav veliko argumentov, zakaj ne bi ugodila prošnji naše države za preložitev, je sklenil Šimnic.