Upniki lahko terjatve prijavijo do vključno 27. maja, je razvidno iz objave na Ajpesu.

Sodišče se je za stečaj odločilo na podlagi predloga, ki so ga podali štirje delavci. Ti so se za ta korak odločili, ker jim je podjetje - tako kot še okoli 300 drugim - dolgovalo plače za štiri mesece, pa tudi socialne prispevke in nekatere odtegljaje od plač.

CPL se je nato stečaju poskušal izogniti tako, da je tik pred narokom o predlogu za stečaj družbe vsem štirim delavcem izplačal tri mesečne plače. Sodišče se je zato odločilo, da prič ne zasliši, je pa pregledalo vse listine, ki se nanašajo na predlog stečaja. Skupaj je CPL svojim zaposlenim dolgoval za okoli 1,6 milijona evrov terjatev - predvsem neizplačanih plač in prispevkov.

Na sodišču je bilo poleg tega še pet predlogov za stečaj CPL-ja, ki so jih zaradi neplačanih terjatev vložili SGP Zasavje Trbovlje v stečaju, SKB banka, Banka Celje, SCAC Italpali in Probanka.

Več večmesečnih agonij
CPL se je sicer že zadnje leto spopadalo s hudimi finančnimi težavami, a je vodstvu in lastnikom vsakič uspelo nekako odložiti stečajni postopek. Najkrajšo so seveda potegnili delavci, ki so že lani več mesecev čakali na plače, nato pa jih izsilili z večdnevno stavko, ki je potekala septembra. Zadnje mesece (od novembra) so spet nemočno čakali na svoje zaslužene plače, dokler ni štirim delavcem prekipelo in so vložili predlog za stečaj.

Dolamič ni želel biti upravitelj
Okrožno sodišče je za stečajnega upravitelja sprva imenovalo Borisa Dolamiča, nekdanjega direktorja gradbenega podjetja GPG, ki je tudi končalo v stečaju. Stečajna upraviteljica je februarja lani sporočila, da so upniki prijavili za skoraj 320 milijonov evrov terjatev, od katerih jih je priznala dobrih 138 (2,6 milijona prednostnih). A je Dolamič sam odklonil vodenje stečajnega postopka, čeprav ni bilo formalnih ovir za njegovo imenovanje. Sodišče je za novega upravitelja zato imenovalo Veljka Jana.

Dolamičevo ime je znova v ospredje prišlo pred dnevi, ko so preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada podali kazensko ovadbo zoper 50-letnega direktorja gospodarske družbe iz Ljubljane zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Po neuradnih informacijah naj bi šlo ravno za Dolamiča, ki naj bi kot direktor ljubljanske družbe, ko je že vedel, da je ta plačilno nesposobna, sklenil z drugo gospodarsko družbo (prevzemnikom) škodljivo pogodbo o odstopu terjatve oškodovane družbe do upnika v znesku 2,1 milijona, zato da bi izigral in oškodoval druge upnike omenjene družbe iz Ljubljane.

Kot so sporočili s policije, je bila terjatev zavarovana s hipoteko, s čimer je osumljeni prevzemniku terjatve, ki ga je finančno obvladoval prek ciprske družbe, omogočil pridobitev 20-odstotnega diskonta terjatve v vrednosti 420.000 evrov.

Edina ovira je bilo osebno sodelovanje
Za imenovanje Dolamiča za stečajnega upravitelja kljub temu ni bilo formalnih zadržkov. Dolamič je vodenje postopka odklonil izključno zato, ker je v času, ko je deloval v gradbeništvu, poslovno sodeloval tudi s CPL-jem, kar je po njegovi oceni okoliščina, ki bi lahko zbujala dvom v njegovo nepristranskost.

Ob tem je sodišče zaradi številnih "ugibanj v medijih o imenovanju Dolamiča" izpostavilo, da seznama stečajnih upraviteljev ne vodi sodišče, temveč ministrstvo za pravosodje. Ob tem na sodišču opozarjajo, da sodnik ne more in ne sme pred določitvijo stečajnega upravitelja ugotavljati primernosti posameznega upravitelja. Ker gre pri stečaju za hiter postopek, bi bilo tovrstno preverjanje po navedbah sodišča nesmiselno. Če obstajajo kakršne koli ovire za delo posameznega upravitelja, se mora to ugotavljati po tem, ko je postopek začet, še dodajajo na sodišču.