Ob predstavitvi poročila o cenovni stabilnosti je guverner Banke Slovenije Marko Kranjec izpostavil: "Ni jasno, kako se bo spreminjalo svetovno gospodarstvo, prav tako je negotov položaj doma."

Banka Slovenije (BS) je tako za 0,6 odstotne točke poslabšala svoje aprilske napovedi za letos. Vzrok je slabše mednarodno okolje ter negativno domače povpraševanje, je pojasnil direktor analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik.

Hkrati je dodal, da se ocene BS-ja bistveno ne razlikujejo od napovedi drugih institucij, za prihodnje leto pa se kaže velika negotovost, saj so ocene zelo različne. Inflacije naj bi letos znašala 2,9 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke več od spomladanske napovedi.Prihodnje leto naj bi dosegla 2,3 odstotka. Čeprav malce višja, je inflacija še vedno stabilna in v primerjavi z evrskim območjem nizka.

Občine dražijo stvaritve
Guverner pa je opozoril na zelo hitro rast cen na lokalni ravni (odvoz smeti, snaga, voda, elektrika, plin), ki so med občinami in regijami zelo neusklajene. Vladi zato priporočajo, naj uvede ustrezen sistem regulacije, ki bi pokazal kakšne cene bi lahko zagotavljale "normalen donos na kapital pri teh dejavnostih".

Izpostavili so tudi dodatno povečanje, brezposelnosti, čeprav je poslabšanje gospodarskih razmer bistveno manjše kot v prvem sunku krize.

Vendar rast stroškov dela na enoto proizvoda pada, gospodarstvo pa je pridobilo na konkurenčnosti. Kozamernik je poudaril, da je upočasnitev gospodarske aktivnosti povzročila upad produktivnosti, plače pa se prilagajajo le počasi. "Pričakujemo, da bi se lahko v prihodnjih dveh letih anketna stopnja brezposelnosti približala 10 odstotkom," je dodal.

Načrtovani primanjkljaj bi lahko bil dosežen
Veliko negotovosti ostaja tudi na področju gradbeništva, zmanjšuje se primanjkljaj države. "Po naših ocenah je postopek zniževanja primanjkljaja trajen, ni pa še jasno, koliko bo to vplivalo na domače povpraševanje in s tem na gospodarsko aktivnost, nato pa bi lahko pričakovali tudi pozitivne učinke," je menil Kozamernik.

Cilj vlade, da se bo primanjkljaj zniževal, je po njegovem mnenju uresničljiv, vendar bodo za to potrebni dodatni ukrepi. Viceguvernerka Mejra Festić ga je dopolnila, da se bodo morali dodatni ukrepi usmeriti na prihodkovno stran.

Zvišanje splošne stopnje DDV-ja se BS-ju z vidika proračuna zdi nujno, je še povedala Festičeva ter dodala, da pa niso delali izračunov o učinkih morebitnega zvišanja davka le za določene izdelke oz. storitve.
A. Č.