Nekdanji delavci Vegrada bodo, kot je znano, prve tri mesece prejemali denarno nadomestilo v višini 70 odstotkov njihove povprečne mesečne plače v zadnjem letu pred nastankom brezposelnosti, kar znaša približno 400 evrov neto na mesec, v nadaljnjih mesecih pa 60 odstotkov te plače, pojasnjujejo na Zavodu RS za zaposlovanje.

Sorazmerni del nadomestila za november je prejelo tudi 115 delavcev podjetja Vegrad Inde, ki je v stečaju od 29. oktobra, in sicer za osem delovnih dni v novembru, ko so bili brezposelni, povprečno izplačilo pa je znašalo 185 evrov neto. Celomesečno denarno nadomestilo bodo delavci podjetja Vegrad Inde prejeli za december in bo izplačano 14. januarja.

Čater: Tistim v samskih domovih nadomestilo miruje
Sindikalist Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Čater ob tem opozarja tudi na stisko tujih delavcev, ki bivajo v velenjskem samskem domu in jim pravica do izplačila nadomestila za čas brezposelnosti miruje, tako da izplačil ne dobivajo. Poleg tega so se mnogim od njih na izplačilo iz jamstvenega sklada, ki je bilo izvedeno 15. novembra, usedle banke in jim odtrgale obroke za posojila, ki jim jih je Vegrad odtegnil od plač, ni pa nakazal bankam.

115 evrov za 12 "kvadratov"
Stanujočim v samskem domu v Velenju je po Čatrovem mnenju stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril določila previsoko najemnino. Ta znaša 115 evrov mesečno za posameznega delavca, ki skupaj še z dvema drugima prebiva v triposteljni sobi v skupni velikosti 12 kvadratnih metrov. V velenjskem samskem domu trenutno prebiva 234 delavcev, od teh pa denarna nadomestila za čas brezposelnosti pa Čatrovih podatkih dobiva okoli 20 delavcev.

Cena v samskem domu v Ljubljani nižja
"V samskem domu v Ljubljani je cena za tiste, ki delajo, 130 evrov, za brezposelne pa 65 evrov," je dejal Čater. Povedal je, da so za mediacijo za znižanje najemnine zaprosili velenjskega župana Bojana Kontiča, povedal pa je tudi, da še naprej posluh za brezposelne delavce Vegrada kažejo tudi dobrodelne organizacije.

Po sporazumu o socialnem zavarovanju z BiH-om imajo pravico do denarnega nadomestila le tisti delavci iz BiH-a, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče. Delavci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, so se lahko kljub temu prijavili pri zavodu in so prejeli odločbo o pravici do denarnega nadomestila, vendar jim ta pravica miruje do podpisa spremembe dvostranskega sporazuma med Slovenijo in BiH-om oz. do ureditve ustreznega prebivališča.