Sindikati, včlanjeni v Evropsko konfederacijo sindikatov, po vsej Evropi z različnimi protestnimi akcijami izražajo svoje nestrinjanje s strogimi varčevalnimi ukrepi. Za akcijo so se odločili dan pred tem, ko bo Evropski svet na dvodnevnem zasedanju v Bruslju predvidoma potrdili novo mednarodno pogodbo, tako imenovani fiskalni pakt, ki bo zasidral stroge varčevalne ukrepe in proračunsko disciplino v pogodbe o EU-ju.

V Sloveniji se je akciji pridružil ZSSS. Izvršni sekretar zveze sindikatov Pavle Vrhovec je poudaril, da politika strogega varčevanja, ki jo izvajajo institucije in države EU-ja, ne deluje in ne prispeva k oživitvi gospodarstva. "Fiskalni pakt bo zabetoniral proračunsko disciplino in grozi, da bo pahnil Evropo v močvirje recesije, iz katere ne bomo prišli še dolgo časa," je prepričan Vrhovec.

Ukrepi imajo "vse značilnosti neoliberalizma"
Kljub upanju evropskega prebivalstva, da bodo politične institucije uspešno odgovorile na krizo, se to ni zgodilo, ocenjuje Vrhovec. Sprejeti ukrepi imajo po njegovem mnenju "vse značilnosti neoliberalizma in še naprej temeljijo na poslovnih in finančnih interesih prebivalcev EU-ja". Spomnil je tudi, da se kljub obljubam politike ob začetku finančne krize, da bodo sprejeli ostre predpise, ki bodo finančnim institucijam in špekulantom preprečili, da bi poslovali po starem, to ni zgodilo.

Evropski sindikati ob tem ponujajo svoj nabor potrebnih ukrepov. Tako se med drugim zavzemajo za sprejetje evropskega programa obnove in naložb, pa za uvedbo skupne evropske obveznice in davka na finančne transakcije. Naklonjeni so tudi ustanovitvi evropske bonitetne hiše.

Predlagajo še, naj se na ravni EU-ja oblikuje sklad, v katerega bi se stekla sredstva v višini enega odstotka bruto domačega proizvoda celotnega EU-ja. Iz tega sklada naj se v naslednjih treh letih dajejo spodbude za investicije in nova delovna mesta. Evropske pogodbe pa bi sindikati dopolnili s protokolom o socialnem napredku, s katerim bi zagotovili, da bodo socialne pravice imele prednost pred ekonomskimi.

Semolič: Politiki naj prisluhnejo ljudem
Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je dogodek označil kot resno opozorilo politikom, naj prisluhnejo "ne samo bonitetnim hišam in Evropski centralni banki, pač pa tudi ljudem, državljanom EU-ja". Kriza ni nastala zaradi delavskih in socialnih pravic. Kljub temu so delavci glavne žrtve reševanja krize, je poudaril Semolič in se dotaknil še nekaterih spornih ukrepov, ki jih po njihovem mnenju načrtuje slovenska vlada. Sindikate na primer moti socialna kapica, saj se po mnenju Semoliča za inženirji in tehniki skrivajo menedžerji in bankirji. Prav tako nikakor niso naklonjeni zmanjševanju davka na dobiček podjetij, saj se s tem zmanjšujejo prilivi v državni proračun.

Sindikati ostro nasprotujejo reševanju finančne in gospodarske krize na hrbtih delavcev. "Delavske plače in pokojnine niso ovira gospodarskega razvoja. Niso in ne morejo biti," je poudaril Semolič in politike pozval, naj prisluhnejo alternativi, ki jo ponujajo sindikati.

Po zaključku konference se je sicer okoli 200 sindikalnih predstavnikov odpravilo pred poslopje vlade, kjer so z žvižgi in transparenti še enkrat opozorili, da delavci niso krivi za krizo, da zahtevajo socialno in ne fiskalno Evropo in da nujno potrebujemo kakovostna delovna mesta.

Semolič: Janša se z nekaterimi predlogi strinja
Sindikaliste je sprejela tudi vlada. Kot je po srečanju pojasnil Semolič, je predsednik vlade Janez Janša seznam preletel in se z nekaterimi predlogi osebno strinja. Za kaj več ni bilo časa, je še povedal sindikalist in dodal, da sta se z Janšo dogovorila le, da bodo še naprej sodelovali. Prihodnja srečanja pa bo ocenjeval po rezultatih, je zagotovil Semolič.

Dodal je, da trenutno zaradi poteka pogovorov okoli novega socialnega sporazuma sindikalne grožnje ne bi bile korektne. Na vprašanje, kaj sledi ob morebitnih neuspešnih pogovorih, pa je Semolič odgovoril le, da "to politiki vedo". Sindikati, delodajalci in politika so trenutno podvrženi "zahtevni časovnici", saj morajo v roku enega tedna pripraviti predloge na izhodišča tega sporazuma, v 14 dneh pa morajo vsi najti skupen imenovalec. Težko bo, je napovedal Semolič, saj bo moral sporazum biti konkreten - v nasprotnem primeru za sindikate ni potreben.