Ti predlogi pomenijo premalo, da bi odpravili ključni problem: da nam delovna mesta ugašajo in da bodo po naših ocenah še hitreje ugašala, pri tem pa ni mehanizmov in pogojev za nastajanje novih delovnih mest.
Daleč od tega, da bi mislili, da je na trgu dela čarobna palica, ki bo rešila probleme likvidnosti, prezadolženosti, premajhnega povpraševanja, ustavitve investiranja. Trg dela, kot je trenutno strukturiran, pomembno vpliva na počasnejše prilagajanje spremenjenim razmeram in s tem zmanjšuje našo konkurenčnost.
Na GZS-ju opozarjajo, da sedanja struktura trga dela zavira prilagajanje razmeram in s tem zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva. Predlagane spremembe na trgu dela so "premalo obsežne, premalo radikalne, predvsem so prepočasne", je na novinarski konferenci v Ljubljani ocenil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.
Gospodarske razmere se še ne bodo popravile
Na GZS-ju ne pričakujejo, da se bodo razmere v gospodarstvu v letošnjem letu bistveno popravile. Strinjajo se z napovedmi, da bo Slovenija imela gospodarsko rast, vendar glede na leto 2009, ko je doživelo velik upad. Okrevanje bo predvsem posledica oživljanja storitvenih dejavnostih, deloma tudi industrije, vendar ne v takšnem obsegu, da bi bilo pričakovati veliko rast izvoza.
Neplačevanje hud problem
Problemi z likvidnostjo podjetij so po njegovih besedah večji, kot kažejo statistike, saj da podjetja namesto z izvršbami skušajo vsaj del sredstev dobiti z drugačnim načinom poravnavanja. "Ne le v gradbeništvu, tudi v desetih dejavnostih, ki so močno povezane z gradbeništvom, je neplačevanje tako razmahnjeno, da grozi, da se bodo številna podjetja zlomila," je menil Hribar Milič.
Prezadolženost slovenskih podjetij
Problem je tudi prezadolženost. Hribar Milič razume banke, ki so bile ob oteženem dostopu do sredstev na mednarodnih trgih previdne, saj da je v Sloveniji 18.000 podjetij, katerih obveznosti do virov sredstev znašajo več kot 75 odstotkov letnih prihodkov.
Menijo, da so predlagane spremembe - skrajšanje odpovednih rokov za delavce z vsaj 15 leti delovne dobe s 75 na 60 dni, za delavce s 25 leti delovne dobe pa s 150 na 90 dni, poenotenje odpravnine na eno petino plače za vsako leto dela pri delodajalcu ter hkratno zvišanje nadomestil za brezposelnost za prve tri mesece in širitev kroga upravičencev - le "kozmetične".
So spremembe delovne zakonodaje le "kozmetične"
Delodajalci bodo do petka na ministrstvo za delo poslali svoje predloge sprememb. Med njimi navajajo enoten odpovedni rok 30 dni in omejitev odpravnin na največ trikratnik plače. Predlagajo tudi poenostavitve postopkov odpuščanja, predvsem v primerih odpovedi pogodb večjemu številu delavcev, ter obvezen sprejem zaposlitve pri drugem delodajalcu (in ob tem ohranitev pravic od prvega delodajalca), v nasprotnem primeru ukinitev pravice do odpravnine, je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole.
Ti predlogi pomenijo premalo, da bi odpravili ključni problem: da nam delovna mesta ugašajo in da bodo po naših ocenah še hitreje ugašala, pri tem pa ni mehanizmov in pogojev za nastajanje novih delovnih mest.
Daleč od tega, da bi mislili, da je na trgu dela čarobna palica, ki bo rešila probleme likvidnosti, prezadolženosti, premajhnega povpraševanja, ustavitve investiranja. Trg dela, kot je trenutno strukturiran, pomembno vpliva na počasnejše prilagajanje spremenjenim razmeram in s tem zmanjšuje našo konkurenčnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje