Inštitut, ki deluje v okviru ljubljanske ekonomske fakultete, je v analizi ponudbe iger na srečo v Sloveniji zapisal, da trg igralništva z ekonomskega vidika še ni zasičen, da pa je zasičen z družbenega. Avtorji študije državi svetujejo, naj zagotovi razvoj takšnih oblik prirejanja iger na srečo, ki bodo slovenski družbi prinesle dolgoročne koristi, hkrati pa prizadejale čim manj škodljivih posledic. Pri tem so opozorili tudi na vse večji razmah manjših igralnih salonov, ki jih obiskujejo predvsem domači gostje, in na povečanje internetnega igralništva.

Prihodki od igralništva so leta 2006 znašali 489 milijonov evrov, kar je 85 odstotkov več kot leta 2001, ko so znašali 264 milijona, navajajo avtorji študije. Najhitrejšo rast ugotavljajo prihodki igralnih salonov in športne loterije, vendar imajo igralnice na trgu še vedno največji, kar 71,5-odstotni delež. Najbolje obiskani igralnici sta bili Perla in Park v Novi Gorici, ki sta ustvarili kar 45 odstotkov celotnega dohodka v panogi.

Slovenci se po izdatkih za igre na srečo uvrščamo v zgornjo polovico v Evropski uniji. Lani je delež BDP-ja, ki ga namenjamo igram na srečo, znašal 0,62 odstotka, medtem ko naj bi to leto znašal kar 0,78 odstotka.

Turk: Zabavišče ni v domeni države
Minister za razvoj Žiga Turk je kot gost kluba gospodarstvenikov slovenske Istre dejal, da megazabavišče ni v domeni države.

Turk je povedal, da je ob izvzemu davčne obdavčitve zadeva v domeni občinske skupnosti. V zvezi z logistični holdingom je dejal, da je logistični projekt lahko ena izmed primerjalnih prednosti Slovenije in da pri tem državo zanima partnerstvo. Projekt je primerjal z železnico Dunaj-Trst, ki jo je gradil tuj kapital, naši kraji pa so imeli od nje izjemno korist.

O temeljih gospodarske rasti je povedal, da so kljub padcu v primerjavi s prvim četrtletjem še vedno trdni in zdravi. Kot je sporočil statistični urad, gospodarska rast v drugem četrtletju znaša 5,9 odstotka.

Skrb povzroča petodstotna realna rast plač
Skrb po ministrovih besedah povzroča skoraj petodstotna realna rast plač v primerjavi s 3,1-odstotno rastjo BDP-ja, kar pomeni da ni nobenih vzrokov, da bi v pozitivnih številkah za rast iskali razloge, da bi kar vsevprek s kolektivno pogodbo povečevali plače. Dodal je, da mora Slovenija gospodarske uspehe izkoristiti za tehnološki prodor in da je treba več vlagati v znanje.