Rusija in Ukrajina ne najdeta skupnega jezika glede dobave plina. Foto: EPA
Rusija in Ukrajina ne najdeta skupnega jezika glede dobave plina. Foto: EPA
Vladimir Putin
Putin dal zeleno luč za dodatno zmanjšanje dobave plina. Foto: EPA
Plinski vojni ni videti konca

"Z današnjim dnem začni zmanjševati," je dejal Putin izvršnemu direktorju Gazproma Alekseju Millerju. Po besedah slednjega si je Ukrajina od 1. januarja prisvojila 65,3 milijona kubičnih metrov plina, namenjenega Evropi. Kijevsko gospodarsko sodišče je predtem ukrajinskemu upravljavcu plinovodov Naftogaz Ukrainy z odločbo prepovedalo tranzit ruskega plina po ceni 1,6 dolarja za 1.000 kubičnih metrov na 100 kilometrov.

Rusko-ukrajinska plinska vojna je posledice pustila tudi v Sloveniji: 2. in 4. januarja so bile manjše omejitve dobave plina, ki pa jih odjemalci niso občutili. V Geoplinu, ki je največji uvoznik ruskega plina, zagotavljajo, da razlogov za zaskrbljenost ni.
Prvi mož Gazproma Miller je tudi zagotovil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi evropski potrošniki to količino plina dobili po plinovodih prek Belorusije, Poljske in Turčije. Čez Ukrajino steče okoli 80 odstotkov ruskega plina, namenjenega naprej v Evropo.

Sodišče je kot razlog za razveljavitev pogodbe navedlo, da jo je podpisal nekdanji namestnik predsednika družbe Igor Voronin, ki pa ni imel pooblastil. Preiskavo bodo začeli v petek. Omenjeno ukrajinsko podjetje ima sicer pogodbe z ruskim Gazpromom do leta 2010, a jih je ukrajinsko ministrstvo za gorivo in energijo ocenilo kot neveljavne.

Ruska stran je v odzivu sporočila, da je odločitev kijevskega sodišča nepomembna, saj je za Gazprom veljavna le dvostranska pogodba med Ukrajino in Rusijo glede tranzita ruskega plina prek Ukrajine.

Neporavnani računi privedli do krize
Rusija je s 1. januarjem zaradi neporavnanih dolgov ustavila dobavo plina Ukrajini, ta pa naj bi začela dovoljeno jemati plin, ki ga Rusija prek ukrajinskega ozemlja pošilja v Evropo. Ukrajinci so sicer poravnali nekaj več kot poldrugo milijardo dolarjev od skupaj 2,1 milijarde dolarjev dolga, vendar ne želijo plačati zamudnih obresti v višini 600 milijonov dolarjev. Rusi vztrajajajo, da novih zalog plina ne bo, dokler ne bodo poravnane še obresti.

Gazprom je sicer v nedeljo Ukrajini ponudil novo ceno: namesto tržne, 500 dolarjev za kubični meter, kolikor Gazprom zaračunava državam EU-ja, bi bila cena 450 dolarjev, vendar je za Ukrajince nesprejemljiva. Pravična cena se jim zdi 201 dolar za kubični meter.

Spor med Gazpromom in Ukrajino vpliva že na evropske države, saj je Kijev že začel črpati plin, ki je namenjen drugim državam. V zadnjih 48 urah do evropskih potrošnikov ni prišlo 100 milijonov kubičnih metrov plina, zato pa naj bi bila kriva Ukrajina. Češka in Hrvaška sta že potrdili, da sta zaznali manjšo dobavo plina.

K. T.

Plinski vojni ni videti konca