Letalske družbe so bile doslej soočene z nasprotujočimi si pravnimi zahtevami. S strani ZDA po posredovanju podatkov o potnikih, z evropske strani pa po zaščiti teh podatkov.

Obe strani sta v pogajanjih nekoliko popustili in dosegli dogovor, po katerem ameriške oblasti podatkov o potnikih ne bodo hranile več kot tri leta in pol, EU pa se je kljub nekaterim pomislekom odločila za posredovanje najpomembnejših podatkov o čezoceanskih potnikih.

Po 11. septembru so ameriške oblasti od letalskih družb pod grožnjo denarnih kazni in prepovedi pristajanja zahtevale, naj 15 minut po vzletu posredujejo različne podatke o potnikih na letalu. Med drugim so zahtevali tudi številke kreditnih kartic in najljubše jedi. To je izzvalo val nasprotovanja predvsem v nekaterih članicah EU-ja, saj naj bi bile zahteve Američanov v nasprotju z zakoni o zaščiti zasebnosti.