V javni predstavitvi se je dotaknil dveh, v javnosti pomembnih tem, to je vprašanje nadzora nad Banko Slovenije in izrednih ukrepov Banke Slovenije ob sanaciji bank leta 2013 in 2014 oz. vprašanje izbrisanih imetnikov delnic in podrejenih obveznosti v podržavljenih bankah. V obeh primerih je po njegovem mnenju treba spoštovati pravila pravne države.

Kdo naj nadzira Banko Slovenije
"Zavzemam se za transparentno delovanje Banke Slovenije in ustrezen nadzor," je dejal in povzel, da je ta že vzpostavljen z rednim poročanjem državnemu zboru in državnemu svetu, zunanjo neodvisno revizijo in s potencialnim nadzorom Računskega sodišča. Ta lahko že zdaj revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije, "želim si, da bi sodišče ta mandat začelo izpolnjevati".

Računsko sodišče pa ne more presojati pravilnosti in smotrnosti praks nadzora centralne banke do novembra 2014, saj je ustavno sodišče konec lanskega leta do končne odločitve zadržalo izvajanje zakona o Banki Slovenije v tem delu, je spomnil. Povedal je, da "svet Banke Slovenije v trenutni sestavi o tej tematiki predhodno ni bil povprašan", pridobiva pa pravno mnenje, kaj bi lahko v tej zgodbi storil.

Od maja, ko po odhodu Boštjana Jazbeca z mesta guvernerja Dolenc Banko Slovenije vodi, preverjajo tudi druge sodne postopke, v katerih sodeluje Banka Slovenije. Tako glede presoje ustavnosti, ali Računsko sodišče lahko presoja pravilnost in smotrnost praks nadzora, še preverjajo pravne posledice umika predloga, ki ga je na ustavno sodišče naslovil svet Banke Slovenije v prejšnji sestavi. "Ko bomo prepričani, da je pravilna ena odločitev ali druga, jo bomo sprejeli," je napovedal.

Kaj storiti z izbrisanimi podrejenci
Glede izbrisanih imetnikov kvalificiranih obveznosti v podržavljenih bankah je Dolenc menil, da je treba počakati na zakon, ki ga mora DZ sprejeti po odločitvi ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč DZ-ju naložilo, da mora do sredine maja 2017 uskladiti zakonodajo, da bodo izbrisani imetniki upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, kar se do danes še ni zgodilo.

"Apeliram na poslance, da tej tematiki posvetijo prioritetno pozornost," je dejal in jim ponudil pomoč ali podporo. Sam namreč ocenjuje, da je treba počakati na sprejem zakona in na pravnomočne sodne odločbe. Po njegovem mnenju se spor v tem primeru lahko reši tudi predčasno, z dogovorom, saj pričakuje, da se bo v okviru sodnih postopkov vzpostavil dialog: "A to bo odvisno tudi od tega, kakšen zakon bo sprejet."

Odprtost delovanja in stikov
Na vprašanja, da so ga videvali, kako se pogovarja s to ali ono javnosti znano osebo, je odgovoril, da se zavzema za odprto delovanje Banke Slovenije in za to, da se pogovarjajo z različnimi deležniki. "Ni prav, da bi bile naše odločitve zaprte med štiri stene in da bi odločali le na podlagi informacij strokovnih služb. Včasih stališča izmenjam tudi z zunanjimi strokovnjaki ali deležniki," je orisal.

Glede napovedanih privatizacij NLB-ja in Abanke je dejal, da je "to vedno stvar lastnika", je pa Banka Slovenije pri tem vključena v nadzor, v tem primeru skupaj z Evropsko centralno banko (ECB). Je pa za to, da država izpolni zaveze, ki jih je dala glede teh dveh bank, zlasti zato, ker sta banki pod pritiskom ukrepov Evropske komisije, ki zavirajo njuno poslovanje.

Banke v Sloveniji so po njegovem mnenju v dobri kondiciji, v sistemu ni velikih tveganj. "Za kratko- in srednjeročno perspektivo bank me ne skrbi, me pa skrbi poslovni model oz. to, kaj bodo delale v prihodnje, torej prihodkovno tveganje." Gospodarska rast in napovedi zanjo so dobre. "Če bi bila rast v prihodnjih letih visoka, bi šli lahko po poti pregrevanja," je menil.

Dolenc je sodelovanje z drugimi viceguvernerji v svetu Banke Slovenije ocenil kot odlično, njihov odnos pa označil za profesionalnega. Če bo vodil Banko Slovenije, ki ima zdaj približno 440 zaposlenih, je napovedal nadaljevanje reorganizacije in racionalizacije. O tem je svet že odločil, proces gre v smeri odstranitve enega dela vodstvenih struktur, da se skrajša čas odločanja.

Nima zagotovljene politične podpore
Predsednik države Borut Pahor Dolenca na mesto guvernerja predlaga zaradi "njegove strokovnosti" in ne glede na to, da ta v DZ-ju nima zagotovljenih 46 glasov podpore. Pahor se ni odločil za vnovično odložitev imenovanja novega guvernerja in je opozoril, da je centralna banka brez njega od začetka maja.

Po Dolenčevih navedbah ima sam kot namestnik guvernerja v Sloveniji vsa pooblastila, nima pa jih v okviru glasovanja ECB-ja. To sicer ni težava, saj ta redko glasuje o stvareh, bolj je pomenljivo to, da ga vsakič, ko pride na zasedanje ECB-ja, povprašujejo, kdaj bo Slovenija dobila guvernerja. To pa ob dolgotrajnih postopkih po njegovem mnenju (lahko) krni ugled države.