Ministrica za delo, ki opravlja tekoče posle, Ksenija Klampfer je povedala, da zakon ureja dva primera, v katerih bo delodajalcem na pomoč priskočila država. Prvi primer je, kadar delodajalec ne bo mogel več zagotavljati dela najmanj 30 odstotkom delavcev in se bo odločil, da jih napoti na začasno čakanje na delo. Po zdajšnji zakonodaji delavcem na čakanju pripada 80 odstotkov plače. To breme bodo razporedili med delodajalce in državo. 60 odstotkov plače čakajočih delavcev bodo krili delodajalci, 40 odstotkov pa bo pokrila država, so se v sredo glede zakona dogovorili na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS).

"Namen zakona so ohranitev delovnih mest, delovnih razmerij in zaščita delavskih pravic. Na drugi strani pa tudi olajšati položaj delodajalcev. Določene posledice izbruha virusa se kažejo v nekaterih dejavnostih, gostinstvu, turizmu in v nekaterih predelovalnih industrijah. Zakon uvaja institut nadomestilo plače za čas čakanja na delo," je povedala Klampferjeva.

Nadomestilo za karanteno bo zagotavljala država

Predlagan je tudi primer za karanteno, ko delavec ne more opravljati dela od doma in mu zato pripada nadomestilo.

Minister za zdravje lahko na predlog NIJZ-ja zdravi osebi odredi karanteno, če je bila v tesnem stiku z okuženimi in se tako obravnava kot visoko rizično. V teh primerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v breme delodajalca. Nadomestilo naj bi v prihodnje v celoti krila država.

Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.

V predlogu zakona so predpisani tudi pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače, med drugim se bo moral delodajalec zavezati k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delo še za vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Do delnega povračila nadomestila plače pa ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, neplačniki plač in prispevkov za socialno varnost, kršilci delovne zakonodaje in tisti, nad katerimi je bil uveden postopek insolventnosti.

Kot izhaja iz predloga zakona, bo intervencijski ukrep za subvencioniranje državo stal 50 milijonov evrov, za subvencioniranje karantene pa 520 tisoč evrov. Pet milijonov evrov bo zagotovljenih iz splošne proračunske rezerve, razlika pa s prerazporeditvami sredstev v okviru možnih prihrankov državnega proračuna.

Polovična plača za varovanje otrok

Klampferjeva je dodatno pojasnila še nekaj nejasnosti glede subvencioniranja omejevanja gibanja. "Tisti starši, ki bodo doma zato, da bodo varovali otroke, bodo – skladno z državnim akcijskim načrtom – dobili povrnjenih 50 odstotkov plače."

Poudarila je še, da samozaposleni ne spadajo v okvir intervencijskega zakona, njihov status bo obravnavalo ministrstvo za gospodarstva.

Poziv k rešitvi težav espejev

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je pozvala, da je treba v tej situaciji poskrbeti tako za mala in velika podjetja kot tudi za espeje, ki jih je v Sloveniji 119 tisoč, od tega 68 tisoč v gospodarstvu.

"Zahtevamo, da država oziroma ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in ministrstvo za delo pripravijo ustrezne ukrepe za blaženje izpada dohodka samozaposlenih. Dejstvo je, da so prav samozaposleni najranljivejša skupina," so navedli.

Ob tem so opozorili, da so na seji socialnih partnerjev predlagali sklep, da ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v roku 15 dni pripravi intervencijski zakon, s posebnim poudarkom na ukrepih blaženja izpada dohodka samozaposlenih. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa naj bi v četrtek že zahtevalo umik tega sklepa, kar je po mnenju OZS-ja nedopustno.