Po uničujoči eksploziji, ki je v Libanonu zahtevala več kot 150 življenj, smo se z vprašanji obrnili tudi na slovensko mednarodno tovorno pristanišče.
Odgovorili so nam, da ima v primeru pretovora in skladiščenja nevarnih snovi Luka Koper veljavno okoljevarstveno dovoljenje, ki opredeljuje tudi vse protokole glede varnosti in varovanja. "Naftne derivate, alkohole, rastlinska olja in podobno blago skladiščimo v rezervoarjih, ki so vsi zgrajeni in vzdrževani v skladu z najvišjimi varnostnimi standardi ter omogočajo učinkovit nadzor in hitro ukrepanje," so zatrdili.
Dodali so tudi, da morajo kot imetniki okoljevarstvenega dovoljenja za obrate večjega tveganja (t. i. direktiva Seveso) ob vsaki večji spremembi količin ali vrste nevarnih tovorov vložiti predlog za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja.
Kot pravijo, sistem zaščite in reševanja v Luki Koper vključuje akterje več strokovnih področij, organizacij in podjetij. "Pri posredovanjih ob izrednih dogodkih na območju pristanišča vedno sodelujeta poklicna gasilska enota Luke Koper (PGE) in področje pristaniške varnosti (PPV), po potrebi pa še enota varovanja morja, prostovoljni gasilci PIGD Luke Koper in CZ Luke Koper ter druge enote," so našteli.
Poškodovana več kot polovica Bejruta
Torkovo eksplozijo v Bejrutu, ki je poleg smrtnih žrtev zahtevala tudi 6000 ranjenih, 300.000 ljudi pa pustila brez strehe nad glavo, naj bi namreč povzročilo nepravilno skladiščenje 2750 ton amonijevega nitrata v tamkajšnjem pristanišču, ki po zasegu šest let ni bil varno shranjen. Preiskava dogodka še poteka, pridržali so 16 uslužbencev pristanišča in carine ter vzdrževalnih delavcev.
V indijskem pristanišču shranjenih skoraj 700 ton
Po eksploziji v Libanonu so ponoven pregled vseh potencialno nevarnih snovi v svojih pristaniščih odredile tudi druge države. Indijske oblasti so potrdile, da imajo v Čenaju že od leta 2015 shranjenih skoraj 700 ton amonijevega nitrata.
37 zabojnikov te soli, ki nastane po reakciji amonijaka in dušikove kisline, je indijsko podjetje uvozilo iz Južne Koreje za uporabo v gnojilih. Vendar pa so oblasti tovor zasegle, potem ko so odkrili, da to lahko postane eksplozivno sredstvo, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Lokalna carinska uprava prebivalce sicer miri, da kemikalija ne predstavlja nevarnosti in da ni v postopku prodaje na dražbi. "Zasežena kemikalija je varno shranjena, varnost tovora in javnosti je zagotovljena," so zagotovili.
Umetno gnojilo je že bilo vzrok številnih industrijskih nesreč
Amonijev nitrat je sol, ki nastane po reakciji amonijaka in dušikove kisline. Je glavna sestavina več vrst gnojil. Dobi se v granulah, ki se v stiku z vlago hitro raztopijo in oddajo zemlji dušik, glavno sestavino za rast rastlin.
V kombinaciji s tekočimi gorivi pa amonijev nitrat postane eksploziven. Uporablja se zlasti v gradbeni in rudarski industriji, ker je zelo neobčutljiv na udarce in temperaturo. Pri normalnih pogojih shranjevanja in pri normalni temperaturi ga je zelo težko vžgati.
Eksplozija amonijevega nitrata je bila razlog več industrijskih nesreč, med njimi v tovarni umetnih gnojil v Teksasu v ZDA leta 2013, ko je umrlo 15 ljudi. Šlo naj bi sicer za sabotažo. Nenamerna pa je bila nesreča v kemični tovarni v Toulousu v Franciji leta 2001, ko je umrlo 31 ljudi.
Priljubljen pa je tudi med teroristi in različnimi skrajnimi skupinami kot dodatno gorivo za njihove improvizirane eksplozivne naprave.
Pogosto so ga uporabljali talibani v Afganistanu ali pa džihadisti v Iraku, ko so s to spojino napolnili avtomobile ali celo tovornjake in jih nato uporabili kot bombe.
Amonijev nitrat sta leta 1995 uporabila tudi ameriška terorista Timothy McVeigh in Terry Nichols v napadu na stavbo FBI, v katerem je umrlo 168 ljudi. Eksplozija približno dveh ton amonijevega nitrata v tovornjaku je povsem razstrelila stavbo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje