Poslanke in poslanci so z 49 glasovi podprli predlog novele zakona o državnem poroštvu za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra. Proti noveli so glasovali 4 poslanci, 24 se jih je glasovanja vzdržalo.

Slovensko poroštvo se je sprejetjem novele z 2,073 milijarde evrov povečalo na 3,664 milijarde evrov.

Predlagano novelo, ki predvideva krepitev začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), je vlada v DZ vložila za obravnavo po nujnem postopku. Sprememba v zakonsko podlago prenaša vsebino dogovora voditeljev članic evrskega območja z 21. julija, ko so med drugim potrdili 109 milijard evrov dodatne pomoči prezadolženi Grčiji iz javnih virov.

"Brez dodatnih poroštev lahko pride do nepredstavljivih posledic"
Minister za finance Franc Križanič je v imenu predlagateljev zakona povedal, da je zaradi širitve krize nujno, da se s povečanjem poroštev doseže polna zmogljivost EFSF-ja. Opozoril je, da se namreč v vedno več državah povečujejo stroški zadolževanja, njihove bonitetne ocene pa se nižajo. Ob tem je poudaril, da bo do pomoči iz EFSF-ja pri poglobljenih finančnih težavah upravičena tudi Slovenija.

Neuveljavitev krepitve mehanizma s povečanjem poroštev posameznih držav bi po njegovem prinesla nepredstavljive posledice za Evropo, podobne tistim, ki jih je ZDA prinesel zlom banke Lehman Brothers.

Vizjak: Povečanje poroštev najmanj slaba rešitev med slabimi
Andrej Vizjak (SDS) je dejal, da se v stranki zavedajo pomena evra za vzdrževanje notranjega trga EU-ja in njegovega vpliva na stabilnost javnih financ v Sloveniji, zato so, kot pravi, dovzetni za ukrepe za povečanje stabilnosti evroobmočja. Vendar ob tem opozarja, da v stranki niso dobili odgovorov na številna vprašanja, ki se dotikajo poroštev, npr. kako so zavarovana in kakšna je njihova donosnost.

Prepričan je, da obstaja ob sprejemanju povečanja poroštva precej nejasnosti, ob tem pa se tudi doma spopadamo s kopico javnofinančnih težav. Kljub temu meni, da je povečanje poroštev "najmanj slaba rešitev med slabimi", zato ji v SDS-u ne bodo nasprotovali.

Alojzij Potočnik (Zares) je dejal, da podpirajo povečanje poroštev, "četudi ne z lahkim srcem", saj bi po njegovem nepravočasen odziv na težave evroobmočja lahko pripeljal do težko popravljivih posledic. "Tokrat bomo še glasovali za, a z jasnim opozorilom. Ta hip nimamo prave izbire. Postavljeni smo v položaj, ko je treba zakon podpreti, a povedati, da tako več ne gre naprej in da to vodi v dezintegracijo Evrope," je izpostavil.

Juri: Nesprejetje zakona strel v koleno
Zahtevo za poroštvo bodo po besedah Boruta Sajovica (LDS) v poslanski skupini "s stisnjenimi zobmi" podprli, čeprav se jim pri tem odpirajo številna vprašanja. V poslanski skupini LDS-a, po mnenju Sajovica pa verjetno tudi v drugih poslanskih skupinah, zakona ne morejo sprejemati z zadovoljstvom. "Kaj bo, če tega ne storimo, če ne povečamo poroštev. Kakšne so alternative, če so kakšne," se sprašuje in pojasnjuje, da se kot ena izmed alternativ kažejo bankroti problematičnih držav, kar pa bi lahko privedlo do še hujših posledic, ki bi vplivale tudi na življenja državljanov Slovenije.

Mnenje LDS-a delijo tudi v SD-ju. Luka Juri je poudaril, da so v stranki prepričani, da bi morebitni bankroti držav evrskega območja lahko pripeljali do propada evroobmočja. Nesprejetje zakona bi pomenilo blokiranje evropskega mehanizma, saj ga morajo podpreti vse države članice monetarne unije, to pa bi lahko pripeljalo do kaosa na evropskem in svetovnem finančnem trgu. Nesprejetje zakona bi zato po njegovem pomenilo strel v koleno vsakega državljana Slovenije.

SNS bo "strogo proti" predlaganemu zakonu, je poudaril Bogdan Barovič in pojasnil: "Ker smo naredili vse, kar so si zmislili za reševanje evra in Grčije, nas v zahvalo 'klofutajo' in znižajo bonitetno oceno. Klofuta v zahvalo, ker ubogamo in delamo". Meni, da bi Slovenija slabo bonitetno oceno lahko uporabila kot razlog za nesprejetje zakona: "Slabo bonitetno oceno imamo, ker smo v slabem stanju in ker smo v slabem stanju ne moremo plačati Grčiji in bomo raje pomagali sebi".

Zanoškar: Vedno bližje smo grško-italijanskemu toboganu
Franc Pukšič (SLS) je poudaril, da sprejemajo zakon na precej lahkotno, "saj poroštvo še ne pomeni izplačila in kot da se ne zavedamo, kaj obljubljamo". "Rešujemo čolniček, potapljamo pa domačo veliko ladjo," je poudaril, ob tem pa ponudil tudi rešitev za stabilizacijo evroobmočja: vsaka država naj prevzame stabilizacijo svojih javnih financ nase.

Matjaž Zanoškar (DeSUS) je izpostavil, da je temelj dogovora o krepitvi EFSF-ja v povečanju prožnosti in učinkovitosti mehanizmov za povečanje stabilnosti znotraj evroobmočja. Kljub temu glede poroštva opozarja, da "za nas kot malo državo to ni malo denarja" in da bodo v primeru unovčenja poroštev bremena znova na ramenih ljudi.

"Druge izbire tudi v DeSUSU ne vidimo. Imeli smo precej pomislekov do sprejetja zakona, ker pa vidimo, da smo vedno bližje grško-italijanskemu toboganu kot pa nemško-francoskemu vlaku, se nam zdi, da bi tudi naša država lahko potrebovala pomoč," je dejal.

"Zaradi širitve krize je treba okrepiti mehanizem"
Z novelo, ki jo je pred tednom potrdil parlamentarni odbor za finance, bi se poroštvena obveznost Slovenije povečala za dobro milijardo in pol evrov. Slovenija daje ob tem poroštvo tudi za znesek pripadajočih obresti in stroškov.

Pred tednom dni je finančni minister Franc Križanič opozoril, da je zaradi širitve krize treba okrepiti zmogljivosti mehanizma. V SDS-u pa so v ponedeljek izpostavili, da bodo podpirali vsa razumna prizadevanja Evropske komisije in evropskih vlad za ohranitev stabilnost evroskupine in trdnost evra.

Pahor: Povečanje poroštev za Slovenijo koristno
Danes DZ obravnava tudi predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU v obdobju med julijem 2011 in decembrom 2012. Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor je v okviru razprave o deklaraciji DZ-ja pozval k sprejetju novele zakona o državnem poroštvu za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra.

Opozoril je, da vlada, ki opravlja tekoče posle, s tem ne predlaga nobene začasne ali trajne rešitve glede pomoči Grčiji. "Ko odločamo o mehanizmu, ne odločamo o Grčiji," je dejal Pahor in dodal, da s tem odločamo tudi o Sloveniji. "Slovenija ni v verigi držav, ki bi jo lahko zadelo padanje domin, če bi prišlo do krize v eni ali več držav z evrom, vendar nihče ne more nikoli reči, da je katera koli država izvzeta iz te nevarnosti, ker se je celo evropsko območje, zlasti območje evra, znašlo v dolžniški krizi," je povedal premier.

Sprejetje novele je zato po mnenju Pahorja koristno za Slovenijo. Povezano je z usodo reševanja dolžniške krize na sicer začasen, a strukturen način. "To je za Slovenijo in evrsko skupino izredno koristna odločitev," je prepričan Pahor.