Pred izplačilom posojila moramo zelo zelo natančno preveriti tudi zanesljivost državnih poroštev, saj želimo zavarovati banko. "Osebno ne dvomim o poroštvih, a če obstajajo dokazi o morebitnih dvomih, jih bomo zelo zelo pazljivo preverili," je povedal predsednik EIB-ja. In ne nazadnje, korupcija. Tudi te navedbe želijo v EIB-ju preveriti in zaščititi banko pred presenečenji.

Odločitev bo kljub vsemu verjetno pozitivna
Odločitev je mogoče pričakovati zelo kmalu, je napovedal Hoyer in nakazal, da bo kljub vsemu pozitivna: "Ne izključujem izplačila posojila ... EU je unija prava. Naša pravna zaveza je, da posojilo izplačamo. Na koncu se bo to verjetno tudi zgodilo," je dejal. "Vendar pa moramo preprečiti nesprejemljiva dodatna tveganja," je še poudaril.

Na vprašanje, ali pričakujejo še kakšne konkretne ukrepe s slovenske strani, je predsednik odgovoril, da tudi če bi, o tem ne bi razpravljal na novinarski konferenci, a ob tem je še enkrat nakazal, da z ravnanjem slovenskih oblasti ni zadovoljen.

"Jasno lahko povem, da od slovenske vlade potrebujemo zanesljive informacije. Če obstaja kakršna koli težava, pričakujem natančno in popolno razkritje ... Pogovoriti se moramo z našimi partnerji v slovenski vladi in industriji, saj nihče ne želi pustiti za seboj ruševin," je sklenil.

V pričakovanju odločitve EIB-ja se sicer pojavljajo neuradne navedbe, da je banka na eni prejšnjih sej že skoraj zavrnila izplačilo posojila. "Očitno jaz na tem srečanju nisem bil," je predsednik EIB-ja danes zavrnil te navedbe.

Jamstva je zadržala tudi slovenska vlada
Sporni projekt gradnje Teš 6 je že več let tema letne novinarske konference EIB-ja v Bruslju. Lani je bilo vprašljivo, ali bo država sploh jamčila zanj, zato so v banki tedaj izpostavili, da je posojilo EIB-ja odvisno od tega, ali bo Slovenija zagotovila poroštva. Če državnega poroštva ne bo, tudi posojila ne bo, so opozorili.

EIB bo povečal posojila za rast in razvoj
Na letni novinarski konferenci o poslovanju banke v lanskem letu so sicer v EIB-ju danes izpostavili, da banka "v izjemnih časih zagotavlja izjemen odziv" in da bodo v letih 2013-2015 občutno okrepili posojila v podporo spodbujanju rasti v Evropi. Hišna banka EU-ja bo za spodbujanje vzdržne rasti in zaposlovanja v prihodnjih treh letih zagotovila dodatnih 60 milijard evrov, s čimer bo letni obseg posojil zvišala na 65-70 milijard evrov. To je posledica odločitve članic EU-ja za okrepitev vplačanega kapitala banke za 10 milijard evrov.

EIB lani namenil 52 milijard 60 državam ...
EIB je sicer lani podpisal pogodbe za 52,2 milijarde evrov posojil v več kot 60 državah, od tega 44,8 milijarde evrov za projekte v EU-ju in 7,4 milijarde evrov za projekte zunaj Unije. To je manj kot leta 2011, ko je banka podpisala pogodbe za 61 milijard evrov posojil in manj kot leto prej, ko je ta številka znašala 71,7 milijarde evrov. Dejavnost banke se tako iz leta v leto krči.

... od tega Sloveniji 620 milijonov
Za financiranje projektov v Sloveniji je banka lani podpisala pogodbe za 620 milijonov evrov posojil za dva projekta. Delež Slovenije tako znaša 1,2 odstotka vseh podpisanih posojil banke v lanskem letu. To je za enkrat več kot v letu 2011, ko je banka s Slovenijo podpisala pogodbe za 335 milijonov evrov posojil za sedem projektov. Delež Slovenije je tedaj znašal 0,6 odstotka vseh podpisanih posojil v EU-ju in zunaj njega.

Pri prvem lanskem poslu banke s Slovenijo, ki je vreden 500 milijonov evrov, gre za pogodbo z državo za financiranje prednostnih projektov v okviru strateškega okvira Slovenije za obdobje 2007-2013.

Pri drugem, sklenjenem s SKB banko, Banko Celje in Banko Koper, pa gre za financiranje malih in srednjih podjetij. Celoten projekt je vreden 120 milijonov evrov; od tega je za SKB banko namenjenih 75 milijonov, za Banko Celje 25 milijonov, za Banko Koper pa 20 milijonov evrov.

Od partnerskih držav je šlo lani največ posojil državam v širitvenem procesu - okoli 3,1 milijarde evrov. Sledi Sredozemlje z 1,7 milijarde evrov. V Vzhodno Evropo, Južni Kavkaz in Rusijo je šlo 934 milijonov evrov, v Azijo in Latinsko Ameriko 700 milijonov evrov, za afriške, pacifiške in karibske države pa skupaj 744 milijonov evrov.