V omrežninski spor, ki se je po uvedbi nove metode obračunavanja omrežnine s 1. oktobrom lani razvnel med vlado in Agencijo za energijo, je tesno vpeto tudi gospodarstvo. Nova metodologija naj bi po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije negativno vplivala na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kar so na Elesu z danes objavljeno analizo zavrnili.
Upoštevajoč novonastale stroške, so analizirali tri skupine odjemalcev: odjemalce malega poslovnega odjema, največje odjemalce na srednji napetosti in dva največja odjemalca na visoki napetosti.
Analiza sicer kaže, da se bo 55 največjim odjemalcem na srednjenapetostnem omrežju strošek omrežnine v povprečju povečal za četrtino (26,5 odstotka), v skrajnem primeru pa za dve tretjini (68 odstotkov). "Ne glede na razmeroma visok odstotek povečanja pa je delež stroška za omrežnino še vedno bistveno nižji v primerjavi z deležem stroška, ki ga za omrežnino plačujejo veliki poslovni odjemalci v EU-ju. Ob tem je pomembno dejstvo, da bodo veliki poslovni odjemalci v Sloveniji po novi metodologiji za omrežnino plačevali v povprečju 0,43 odstotka glede na svoje celotne poslovne prihodke. Trditev GZS-ja, da je 0,43-odstotni delež omrežnine v poslovnih prihodkih temelj, na katerem sloni konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je v tem pogledu povsem nerazumna," so zapisali v analizi, objavljeni na spletni strani Elesa.
Povprečni omrežninski stroški bodo še vedno nižji kot v EU-ju
Čeprav se bo omrežnina v Sloveniji za negospodinjske odjemalce v povprečju glede na leto 2017 v letu 2025 predvidoma podražila za 32,37 odstotka, na Elesu ocenjujejo, da bodo povprečni omrežninski stroški v EU-ju še vedno višji za 21,12 odstotka. Podobno velja za sosednje države.
"Iz tega izhaja sklep, da letni strošek omrežnine za slovensko gospodarstvo ni razlog za morebitno nižjo konkurenčnost, kvečjemu drži obratno, povprečni omrežninski stroški so in bodo nižji kot v EU-ju in še bolj v primerjavi s sosednjimi državami," navaja Eles.
Za velike poslovne odjemalce občutno višji strošek omrežnine za porabljeno elektriko
V primerjavi z malimi poslovnimi odjemalci so pri odjemalcih na srednjenapetostnem omrežju tarife za priključno moč občutno nižje, tarife za porabljeno elektriko pa bistveno višje. Kot pojasnjujejo na Elesu, proizvodnih procesov, ki trajajo 24 ur na dan, namreč ni mogoče prilagajati po mesecih, še manj po urah v dnevu. Takšno prilagajanje proizvodnje bi namreč pomenilo nesorazmerno visoke fiksne stroške zaradi slabše izkoriščenosti proizvodnih naprav. "Dopuščamo možnost, da obstajajo ekstremni primeri visokih povečanj letnih omrežninskih stroškov (npr. sezonska aktivnost, denimo smučišča), ki jih analiza ni zajela, poudarjamo pa, da je take primere treba obravnavati posebej in na podlagi teh presojati o smiselnosti uvedbe morebitne posebne tarife," navaja analiza.
Enako velja za dva odjemalca, priključena na visokonapetostno omrežje. Omrežnina za moč naj bi se jima zvišala med 30 in 40 odstotki, omrežnina za porabljeno električno energijo pa za kar 390 oziroma 410 odstotkov. Skupno se bo podjetjema strošek za omrežnino na letni ravni v povprečju povečal za 128 odstotkov prvemu in za 202 drugemu podjetju. Pri tem naj bi strošek omrežnine predstavljal 0,16 odstotka poslovnih prihodkov pri prvem in 0,34 odstotka pri drugem podjetju. Na Elesu menijo, da bi bilo za odjemalce, priključene na visokonapetostno omrežje prav tako smiselno vzpostaviti posebne tarife tako za moč kot za električno energijo.
Obstoječa metodologija malim poslovnim odjemalcem v povprečju prinaša nižje stroške
Eles je analiziral tudi 25 malih poslovnih odjemalcev, priključenih na 6, 11, 14, 17, 28, 35, 43 kilovatov, ki imajo uradno registrirane dejavnosti, kot so gostinstvo, vrtnarstvo, pekarstvo in tiskarstvo. Največje povečanje so zaznali pri tiskarski dejavnosti s priključno močjo 11 kW in nizko porabo, letni strošek omrežnine bo za šest odstotkov višji. Največje zmanjšanje letnega stroška omrežnine pa so zaznali pri malih poslovnih odjemalcih z registrirano dejavnostjo vrtnarstvo s priključno močjo 43 kilovatov in visoko porabo elektrike, zanje bo letni strošek nižji za 41 odstotkov. V povprečju naj bi se letni stroški za omrežnino pri obravnavanih malih poslovnih odjemalcih znižali za 26 odstotkov. "Obstoječa metodologija malim poslovnim odjemalcem v povprečju prinaša nižje stroške omrežnine. So pa tudi v tej skupini odjemalci, ki zaznavajo ekstremen skok omrežnine, predvsem tisti, ki imajo visoko priključno moč in relativno nizko porabo električne energije," navaja Eles.
Za poslovne odjemalce sicer velja enoletno prehodno obdobje, v katerem jim ne bo obračunana presežena dogovorjena moč. Agencija za energijo je namreč ugotovila, da se določen del podjetij še ni ustrezno prilagodil na spremembe. Za gospodinjstva in male poslovne odjemalce pa velja dveletno prehodno obdobje, v katerem so o preseženi dogovorjeni moči obveščeni, ni pa jim obračunana.
Na Elesu so ob objavi analize znova pozvali, naj se v dveletnem prehodnem obdobju posodobi nov sistem obračunavanja omrežnine. Predlagajo, da se ukineta dve sezoni, da se za delavnike, namesto petih, uporabljajo trije časovni bloki, za dela proste dni pa dva, da se konica določa kot povprečje desetih koničnih obremenitev za vsak časovni blok za mesec, za katerega se izstavi račun, da se odpravi sankcioniranje prekoračitve dogovorjene obračunske moči ter razmisli o povečanju tarif za moč in sočasno o zmanjšanju tarif za električno energijo pri negospodinjskih odjemalcih in da se zmanjša razlika višine tarif za posamezne časovne bloke.
Analiza je na podlagi primerjave z dejanskimi podatki za leto 2023 preverila, kakšen bi bil dvig stroška omrežnine za moč in porabljeno energijo v letu 2025, če se upoštevajo štirje meseci visoke sezone po računu za lanski november in osem mesecev nizke sezone po računu za lanski oktober.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje